Igra nominacij? Ok. Zanimivo. Izbrati besedilo, ki bi ga priporočil, je bilo kar enostavno, precej bolj zagatno pa je bilo nominirati nekoga, ki še ni prišel na vrsto oz. za kogar bi bil prepričan, da bo izbrskal kakšno žlahtno plesen. In da ne bo najbolj zanimivo to, kdo koga nominira in koga (iz)bere. Krogi in mreže se hitro izčrpajo, ostalo je stvar stila argumentacije.
Zato svojega izbora ne bi utemeljeval s hlinjeno prevzetostjo nad globino razumevanja in obdelavo teme, s stilističnimi bravurami, z igranjem z normami dramskega pisanja itd. Naj na kratko pojasnim zgolj lahkotnost izbora Diracove enačbe mrtvoživke v Rasputinovi riti Simona Smoleta.
Ker že ime nekaj velja, kajne?! (Smole! A ne bi za foro napisal Antigone? Da bo treba diferencirati med Smoletovo in Smoletovo.)
Ima hudo zavajajoč podnaslov, ki sem ga ob prvem branju gladko spregledal: "radijska igra o strategiji boja proti pošastim z vsaj enim gobcem v kozmosu plesa". (#beef #ples)
V igri je lik Vladimirja Iliča tudi lik Neznanca.
In ker le "prdec" lahko tako vzburka "neorganizirano in nesmiselno brbotanje tišine", kot Smoletov tekst zareže v bonaco dramske pisave (pri čemer je Smoletu še bližja prozna/pripovedna flatulenca).
Nadina, srečn'ga pa zdrav'ga!
Takisto Andrej Tomažin, za katerega ne dvomim, da se bo zadatku iskreno posvetil.
Povezava: Simon Smole: Diracova enačba mrtvoživke v Rasputinovi riti