Zdi se, da živimo v svetu, v katerem vsi slepo sledimo istemu cilju. Ne oziraje se na posledice, pa naj bodo naravne ali družbene, drvimo, rušimo, topimo, izkopavamo, požigamo, sekamo, škropimo, kupujemo, zapravljamo, uničujemo … Toda posledice bodo kljub zatiskanju oči vendarle prišle. Morda ne danes, ne jutri, a prišle bodo. Zagotovo. Že zdavnaj je prišel čas, ko se mora vsak od nas za hip ustaviti, globoko vdihniti in si priznati, da bodo samo spremembe, in to drastične, prinesle skupni uspeh in našim zanamcem omogočile ne lepega in uspešnega življenja, pač pa življenje samo.
Drama Alica v nori deželi Evalda Flisarja je tih opomnik vsem nam. Meni, tebi, njej, vsem. Ni prijeten kot prvo toplo sonce, ki nas opominja na spremembo letnega časa, je pa potreben, gotovo.
Morda me je k izbiri dela gnala poklicna deformacija, drama je namreč v prvi vrsti namenjena mladim in nosi v sebi močno didaktično noto. Na absurden in humoren način nam predstavi na videz »noro« družbo, ki pa konec koncev ni nič drugega kot le odsev nas samih.
Povezava: Alica v nori deželi