Nogavice Simone Semenič morda niso najbolj reprezentativen tekst te avtorice, a so v vsakem primeru odličen dramski tekst, torej takšen, ki ima vse tisto, kar sam iščem v dramatiki: igra z minimalnimi sredstvi ustvari atmosfero, suspenz, dva lika, moškega in žensko, ki kljub kratkosti igre delujeta izjemno plastično, in zajame njuno celotno življenje prek abotnega in situaciji kar se da neprimernega prerekanja o barvi nogavic. In prek njiju na domiseln, svež in humoren način prikaže antagonizem med spoloma, ki morda v sodobnem svetu ni več prav takšen, kot je tu, kar pa je igri prej v plus kot v minus – ob naraščajočem hrupu se pred nami tako izriše natančno in s kančkom nostalgije obarvan prizor, za katerega bi lahko rekel, da je kot pesem: v njem ni ene besede preveč niti ene besede premalo.
Povezava: Nogavice