V letošnjem letu sta me s področja slovenske dramatike navdušili, lahko bi rekla prevzeli, predstavi ljubljanske Drame V imenu matere (Ivo Svetina) ter kranjskega Prešernovega gledališča Ob zori (Ivan Cankar).
V nedeljo sem se ob predstavi Heroja 2.0, ki sem si jo ogledala v sklopu Tedna slovenske drame v Kranju, spomnila na dramsko besedilo Iva Svetine Grobnica za Pekarno.
Verjetno je vse to botrovalo, da sem si za vaš projekt branja slovenske dramatike izbrala prav omenjeno dramsko delo. Pekarna je v svojem času, trenutku odigrala pomembno vlogo. Upala si je pogledati drugam in drugače in o tem tudi spregovoriti. Trenutek, ki je odigral njen »konec«, je zato simbolen v veliko pomenih.
Tako se mi zdi to delo pomembno z različnih gledišč – na eni strani s povsem vsebinskega, zgodovinskega, družbenega konteksta, obenem pa igra svojo vlogo tudi Svetinov jezik, ki me je, kot rečeno, prevzel že v omenjeni predstavi iz letošnjega repertoarja. Želja po odkrivanju, izzivanju, jasnem in glasnem izražanju, boju za svoj prostor in besedo je namreč aktualna tematika, ne le za odrske deske, temveč tudi za prostor izven zidov slovenskih gledališč.
Povezava: Grobnica za Pekarno