Zahvaljujem se Andražu Jugu tako za predlog kot za predajo štafetne palice.
V branje priporočam besedilo Odstiranje Žanine Mirčevske. To me je navdušilo s svojim odstiranjem animalističnega, tistega temačnega, ki se skriva za vsakdanjim in se kaže v sanjah, skritih željah ter podzavesti.
Preko realizacije najbrutalnejših nagnjenj v drami, ki jih vsebuje bazen (arhe)tipskih odnosov mati-sin, oče-sin, oče-mati, polaga dvom v osnovno človeško celico, družino, in nenavidezno nasilje v njej. Všeč mi je, kako je besedilo strukturirano – gre za interpretacijo odnosov moški-ženska-fant, katerih vloge se skozi besedilo na videz spreminjajo, v svoji tipski osnovi pa ostajajo isti. Najboljše pri tem pa je, da skozi naključno, animalično in vsakdanje zgodba ter odnosi napredujejo. Celotna drama je zasnovana kot krog, organizem, ki ne samo skozi odnose, temveč tudi skozi prostore oziroma prizorišča prehaja iz temne kleti (podzavest), pokuka na svetlobo in prodre v stanovanje, na površju (tj. v zavesti).
Vse skupaj je čvrsto povezano in v svoji iskrenosti nemoralistično. Podobe spanca, odsotnega in žretje človeškega mesa pa zarežejo neposredno v bistvo.
Štafetno palico podajam Anki Eržen in Juretu Rajšpu, igralki in igralcu, ki sta prijetna sodelavca in k svojemu delu pristopata profesionalno, zaradi česar ju še toliko bolj spoštujem.
Povezava: Žanina Mirčevska: Odstiranje