Prebral sem tekst Vinka Möderndorferja z naslovom Evropa. V podnaslovu teksta piše, da je Drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska mora in še marsikaj. Govori o potovanju glavnega lika Maksa, intelektualca, iz mesta v njegove domače kraje, kjer na koncu spozna pravo naravo rojakov. Seveda mogoče ne bi bilo tako, če Evropa ne bi bila distopičen kraj, kjer je vse poplavljeno in pod snegom.
Avtor v tekstu ponuja ogromno referenc na današnje čase – reference dogodkov v naši narodni zgodovini, ki nakazujejo povezavo z namišljenim svetom avtorja in našo realnostjo, hkrati pa z nekim temačnim občutkom prikazuje svet, ki je videti pahnjen v srednji vek. Večkrat se zgodi, da liki zaradi svojega samoumevnega trpljenja v revščini pozabijo na človečnost in postanejo pošastni.
Avtor pa tudi v tekstu operira z metafiziko – npr. Angel nosi idejo božjega, hkrati pa se v njegovi navidezni pokvarjenosti kaže, kako je Bog že zdavnaj umrl. Maksovo srečanje s klošarjem na ulici v mestu daje vtis, da je klošar nekakšna osebna projekcija Maksa v prihodnost. Ena od tematik, s katero se avtor v tekstu rad poigrava, je odnos do intelektualcev, do diplomirancev, do humanistov. Predstavljal si je svet, kjer so ravno slednji pognali Evropo k vragu, in tako ostane le ruralna pustinja, brez hrane, vode, elektrike, ogrevanja ...
Lahko bi rekli, da je tekst tudi groteska, in sicer zaradi določenih prizorov, ki kar kličejo po iznakazitvi lika. Moram reči, da se mi je tekst precej jasno pokazal in mi je bil tudi všeč. Nikoli ne vemo, kako se bo odvila prihodnost. Kdo pa lahko z gotovostjo trdi, da se narod ne more degradirati nazaj v družbo srednjega veka? Jaz si ne bi upal.
Štafeto branja predajam svojemu sošolcu Martinu Mlakarju.
Povezava: Vinko Möderndorfer: Evropa