Neža Dvorščak, 7. 11. 2020

Pismo moji igralki Maruši Majer

Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Neža Dvorščak piše igralki Maruši Majer.

Maruša Majer / Foto: Peter Uhan

Upanje je čudovita stvar, lepo vodilo, ne more pa biti orodje, s katerim se prebijaš skozi življenje. Zato mi je na lastni ustvarjalni poti osrednja inspiracija igralka Maruša Majer. Z dvema končanima študijema je po mojem mnenju danes ena najboljših igralk na slovenski tako gledališki kot filmski sceni.

Nekaj let nazaj se spomnim, kako sva se pogovarjali, in si rekla, da nimaš zares življenjskega nasveta za bodoče umetnike. Vendar si mi takrat vseeno podarila misel, s katero se vsakič znova zbudim v novo jutro.

"Vse, kar počneš v življenju, naj izhaja iz nečesa, kar imaš rada."

In ko sem te takrat gledala, sem videla močno in uspešno žensko, ki dela nekaj, kar rada počne, in to počne z vso radostjo tega sveta. To si želim. Da bi se znala v svet, v katerega odraščam, podati s pogumnim korakom. Da me ovire ne bi povozile, temveč bi jih skušala uporabiti, obrniti, jih preučiti in jih na koncu premagati.

Pri vsem, kar počnem danes, poskušam najti tisto glavno korenino sebe, tisto stvar, ki me osrečuje, in s tem občutkom potem graditi en dan za drugim. Počutim se kot majhna punčka, ki ima na steni velik plakat super junaka in si vsakič, ko ga pogleda, sama pri sebi zamomlja: "Tudi jaz lahko."

Tako da, Maruša, hvala. Da si to, kar si. Da si takrat uporabila besede, ki si jih uporabila. Nekomu so vlile upanje in zagon. Tvoje delo šteje.

Srčno čakam, da te spet ugledamo na odru.

- Neža Dvorščak

Koronavirus, Maruša Majer

16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.

Mojca Kolar, 5. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Branku Jordanu
Martin Lissiach, 6. 11. 2020
Pismo gledališki publiki
Tamara Matevc, 6. 11. 2020
Pismo Evi Mahkovic
Tina Mojzer, 7. 11. 2020
Pismo Mateji Koležnik
Ajda Bukovec, 7. 11. 2020
Pismo režiserju Tomiju Janežiču
Nina Slanič, 8. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Marku Mandiću
Iza Napotnik, 8. 11. 2020
Pismo gledališču
Neža Pogorevc, 9. 11. 2020
Pismo moji igralki Nataši Matjašec Rošker
Maša Vasiljević, 9. 11. 2020
Pismo SNG Drama Ljubljana
Andreja Pevec Podgornik, 11. 11. 2020
Pismo mojemu gledališču
Maruša Majer, 1. 12. 2020
Zapisi iz brloga: Maruša Majer