Tina Mojzer, 7. 11. 2020

Pismo Mateji Koležnik

Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Tina Mojzer piše režiserki Mateji Koležnik.
:
:

Mateja Koležnik / Foto: Peter Uhan

Spoštovana gospa Mateja Koležnik!

Sem velika ljubiteljica gledališča, dobrih knjig, filma, likovnih razstav in umetnosti nasploh. Sicer sem profesorica slovenščine in filozofije na II. gimnaziji v Mariboru, svoj poklic pa dojemam kot poslanstvo, ki mi omogoča, da ustvarjam vstopne portale, skozi katere dijaki preko literature srečujejo tudi sebe in zmorejo tudi zaradi umetnosti z metafizično distanco opazovati svet okoli nas.

Sem velika ljubiteljica Vaših režijskih pristopov. Po mojem mnenju ste najboljša slovenska režiserka sploh. Zavedam se, da sem si ogledala le peščico vaših predstav, pa vendarle ste me z vsako presenetili, zbistrili in mi omogočili, da potujem tudi globoko vase. Prvič ste me »premaknili« s predstavo Noži v kurah, čisto očarali in navdušili ste me s predstavo Leonce in Lena, umirili ste me v Modernih no dramah in pretresli v Heddi Gabler … Vaše sodelovanje z Alanom Hraniteljem je zmagovalna kombinacija, saj se zdi, da znata poslušati drug drugega. Zadnje čase berem, da veliko delate v tujini, predvsem v Münchnu. Slišim tudi, da vas odlikujejo socialne veščine, zaradi katerih vas igralski ansambli naravnost obožujejo.

Včasih si želim, da bi z dijaki po obravnavi nekega dramskega teksta lahko pritisnila na gumb in skupaj bi se prestavili na ogled predstave. Recimo leta 2016 na uprizoritev Nore ali pa Kralja Ojdipa v München. No, pa na žalost ni tako enostavno. Namesto tega jih skušam vedno znova nagovoriti, da si ogledajo kakšno predstavo in da vsako leto znova obiščejo Borštnikovo srečanje.

Želim Vam veliko ustvarjalne domišljije, komaj čakam na kakšno Vašo novo predstavo na slovenskih tleh in Vas toplo in z globokim spoštovanjem pozdravljam.

- Tina Mojzer

Mateja Koležnik, Koronavirus

16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.

Povezani dogodki

Maja Ličen, 4. 11. 2020
Pismo moji igralki Janji Majzelj
Anja Mugerli, 5. 11. 2020
Pismo moji igralki Arni Hadžialjević
Mojca Kolar, 5. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Branku Jordanu
Martin Lissiach, 6. 11. 2020
Pismo gledališki publiki
Tamara Matevc, 6. 11. 2020
Pismo Evi Mahkovic
Ajda Bukovec, 7. 11. 2020
Pismo režiserju Tomiju Janežiču
Neža Dvorščak, 7. 11. 2020
Pismo moji igralki Maruši Majer
Nina Slanič, 8. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Marku Mandiću
Iza Napotnik, 8. 11. 2020
Pismo gledališču
Neža Pogorevc, 9. 11. 2020
Pismo moji igralki Nataši Matjašec Rošker
Tina Mojzer, 18. 10. 2019
Tina Mojzer bere sodobno slovensko dramo