Spoštovana gospa Mateja Koležnik!

Sem velika ljubiteljica gledališča, dobrih knjig, filma, likovnih razstav in umetnosti nasploh. Sicer sem profesorica slovenščine in filozofije na II. gimnaziji v Mariboru, svoj poklic pa dojemam kot poslanstvo, ki mi omogoča, da ustvarjam vstopne portale, skozi katere dijaki preko literature srečujejo tudi sebe in zmorejo tudi zaradi umetnosti z metafizično distanco opazovati svet okoli nas.

Sem velika ljubiteljica Vaših režijskih pristopov. Po mojem mnenju ste najboljša slovenska režiserka sploh. Zavedam se, da sem si ogledala le peščico vaših predstav, pa vendarle ste me z vsako presenetili, zbistrili in mi omogočili, da potujem tudi globoko vase. Prvič ste me »premaknili« s predstavo Noži v kurah, čisto očarali in navdušili ste me s predstavo Leonce in Lena, umirili ste me v Modernih no dramah in pretresli v Heddi Gabler … Vaše sodelovanje z Alanom Hraniteljem je zmagovalna kombinacija, saj se zdi, da znata poslušati drug drugega. Zadnje čase berem, da veliko delate v tujini, predvsem v Münchnu. Slišim tudi, da vas odlikujejo socialne veščine, zaradi katerih vas igralski ansambli naravnost obožujejo.

Včasih si želim, da bi z dijaki po obravnavi nekega dramskega teksta lahko pritisnila na gumb in skupaj bi se prestavili na ogled predstave. Recimo leta 2016 na uprizoritev Nore ali pa Kralja Ojdipa v München. No, pa na žalost ni tako enostavno. Namesto tega jih skušam vedno znova nagovoriti, da si ogledajo kakšno predstavo in da vsako leto znova obiščejo Borštnikovo srečanje.

Želim Vam veliko ustvarjalne domišljije, komaj čakam na kakšno Vašo novo predstavo na slovenskih tleh in Vas toplo in z globokim spoštovanjem pozdravljam.

- Tina Mojzer