Maruša Majer / Foto: Peter Uhan
Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Neža Dvorščak piše igralki Maruši Majer.
Maruša Majer / Foto: Peter Uhan
Upanje je čudovita stvar, lepo vodilo, ne more pa biti orodje, s katerim se prebijaš skozi življenje. Zato mi je na lastni ustvarjalni poti osrednja inspiracija igralka Maruša Majer. Z dvema končanima študijema je po mojem mnenju danes ena najboljših igralk na slovenski tako gledališki kot filmski sceni.
Nekaj let nazaj se spomnim, kako sva se pogovarjali, in si rekla, da nimaš zares življenjskega nasveta za bodoče umetnike. Vendar si mi takrat vseeno podarila misel, s katero se vsakič znova zbudim v novo jutro.
"Vse, kar počneš v življenju, naj izhaja iz nečesa, kar imaš rada."
In ko sem te takrat gledala, sem videla močno in uspešno žensko, ki dela nekaj, kar rada počne, in to počne z vso radostjo tega sveta. To si želim. Da bi se znala v svet, v katerega odraščam, podati s pogumnim korakom. Da me ovire ne bi povozile, temveč bi jih skušala uporabiti, obrniti, jih preučiti in jih na koncu premagati.
Pri vsem, kar počnem danes, poskušam najti tisto glavno korenino sebe, tisto stvar, ki me osrečuje, in s tem občutkom potem graditi en dan za drugim. Počutim se kot majhna punčka, ki ima na steni velik plakat super junaka in si vsakič, ko ga pogleda, sama pri sebi zamomlja: "Tudi jaz lahko."
Tako da, Maruša, hvala. Da si to, kar si. Da si takrat uporabila besede, ki si jih uporabila. Nekomu so vlile upanje in zagon. Tvoje delo šteje.
Srčno čakam, da te spet ugledamo na odru.
- Neža Dvorščak
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-moji-igralki-marusi-majer