Vlado Novak je gledališkega Gajaša uprizoril z enako močjo kot filmskega. Je samosvoj, preprost, občutljiv, napadalen, skoraj shizofren in spet čisto drugačen: vase zagledan, preroški, duhovit, resen in rezonerski. Novakova izrazna sredstva so zminimalizirana do skrajnosti, a kljub temu učinkovita in prepričljiva. Skoki iz enega v drugo razpoloženje so izjemni: gladki in natančni.
(Zdenko Kodrič, Pišti Gajaš s filmskega platna še na odre, Večer, 12.10.2010)
***
ocena predstave: 4,6020