Vse to so teme, ki so v začetku 21. stoletja v ameriškem družbenem in političnem življenju zelo aktualne. Mamet odločno napade etnične, religiozne in seksualne stereotipe. Sporočilo, ki se skriva pod vsemi kletvicami in žaljivkami, pa je, da vse mirovne konference in pogajanja za svetovni mir ne bodo rešili ničesar, dokler ne bomo sposobni mirno in z občutkom za sogovornika v kultiviranem dialogu rešiti vsakodnevnih nestrinjanj in različnih pogledov na življenje.
Iz gledališkega lista:
V vseh nas tiči močna potreba po javnem razgaljenju, pa naj bo to na televiziji, na sodišču ali v avtobiografiji. Najbolj skriti predalčki naše intime so brez vrednosti, če jih javno ne razgalimo. Ko zberemo pogum, da celemu svetu priznamo svoje grehe, nam je odpuščeno, teža greha zbledi. Intimo spovednice so danes zamenjali množični mediji. Ljudske množice dobrohotno delijo odveze, nihče ne vrže kamna, saj vsak zase dobro ve, da je tudi sam kriv. Spisek grehov je danes neskončen in vsak se najde na njem – kriv sem, ker ne recikliram, se dnevno ne izobražujem, ne hodim na tečaje osebnostne rasti, ne telovadim, ker nimam telesa supermodela, nisem vegetarijanec in ne jem organsko pridelane hrane, ne ljubim svojega partnerja in ga brez slabe vesti varam, ne maram nikogar, ki je drugačen od mene in ne misli tako kot jaz, ker me moti nabijanje cerkvenih zvonov, dretje iz mošeje, ne maram otrok in njihovega neznosnega cviljenja, ker ne maram etno glasbe in lajanja psov, moti me objem dveh zaljubljencev, idioti za volanom, ki so po navadi ženskega spola, kriv sem, ker ne darujem za lačne in revne po svetu, ker mi ne gre na jok, ko vidim brezdomca, ker ugasnem televizijo, ko vidim množice ranjenih in mrtvih, ker se delam, da se me svet okoli mene ne tiče, ker si želim, da bi zbrcal kretena, ki mi zasede prosto parkirno mesto, ker si želim nadreti neprijaznega javnega uslužbenca, ker me moti pesem na radijski postaji, ker goljufam državo … Spisek grehov pišejo vsi – neštete religiozne inštitucije, politične, ekološke organizacije, celotna reklamna industrija, lepotna industrija, izobraževalne inštitucije, vsak ki pač dobro ve, da se bomo obremenjeni z lastnimi grehi in pregrehami obrnili stran od pravih krivic in svinjarij in se hitro potolažili z izgovorom, da je vse slabo na tem svetu le v imenu boljšega, da so včasih, če ne vedno, za mir in srečo nujno potrebni nasilje, orožje in smrt. (Več)
Tatjana Doma
foto Damjan Švarc
Kritike:
Igralci - Janez Hočevar, Renato Jenček, Mario Šelih, Vojko Belšak, David Čeh, Aljoša Koltak in Zvone Agrež - so imenitni izvedenci in prvaki za parodijo in preračunljiva zmagoslavja, hinavščino in ljubezen. Vsi enakovredno simbolizirajo aktualnosti: brezizhodnost in banalnost, populizem in bizarnost tega sveta. Zaradi svoje sugestivnosti posebno pozornost v sodni dvorani doživijo Hočevar v vlogi Sodnika, Jenček kot Tožilec in Belšak kot Obtoženec.
(Zdenko Kodrič, Večer, 23.3. 2010)
David Mamet: Romanca
Prevajalec Zdravko Duša
Režiser Matjaž Zupančič
Dramaturginja Tatjana Doma
Scenografinja Sanja Jurca Avci
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov
Glasbeni opremljevalec Vanja Novak
Lektor Jože Volk
Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak
Igralci
Tožilec Renato Jenček
Zagovornik Mario Šelih
Obtoženec Vojko Belšak
Sodnik Janez Hočevar k. g.
Sodni sluga David Čeh
Bernard Aljoša Koltak
Zdravnik Zvone Agrež
Povezave: