Novice
KRITIKA (E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev, režija: Diego de Brea) - Zanimivo je, da se je Lubitscheva reinkarnacija njegovega zgodnjega filma Ko sem bil mrtev iz leta 1916 zgodila ravno v gledališkem kontekstu. Več
Nekaj osebnih premislekov o vprašanju (kritiške) morale in sodbe. Več
KRITIKA. - Glasbeniki skupine Karbido se posedejo vsak na eno stran na videz precej običajne kvadratne javorjeve mize; ta pa se z elektronsko ojačano, na pritisk občutljivo površino kmalu izkaže za pravi akustični čudež. Več
KRITIKA. - Drama Pogovori, samogovori se precej rigidno drži (četudi raznoterih) Kosmačevih literarnih predlog, tako da v vsej svoji tekstovni gostoti na odru deluje precej izumetničeno. Več
KRITIKA (G. Strniša: Žabe, režija: J. Lorenci) - Posebnost izvedbe Žab Mestnega gledališča Ptuj je poleg igralske bravuroznosti vsekakor njena kompleksna in večplastna postavitev. Več
KRITIKA. - Kot lik pa ta (anti)junak Čehova ni zgolj klasično binarno razklan med »(b)iti in ne (b)iti«, ampak ga mnogotere silnice (med njimi kar tri usodne ženske) simultano natezajo in na koncu razcefrajo, da »bolan od Platonova« zadrhti v shizofrenem tremorju. Več
KRITIKA.- LIBIDO SCIENDI, Ex ponto 2010, Stara elektrarna, 17. 9. 2010. – Gledalec ima pravico do voajerizma zato, ker je akt estetiziran in namenjen njegovemu pogledu. Ravno s formalno koncizno postavitvijo želi režiser ujeti lepoto združitve in jo predočiti in priobčiti kot tisto, kar sicer pripada intimi. Več
Predstavi Invalid Primoža Bezjaka ter Ali Mathurina Bolzeja in Hedija Thabeta se na prvi pogled ukvarjata s podobno tematiko, kar je tudi razlog, da sem ju združila pod primerjalnim drobnogledom. Več
Še eden od tistih (ne)angažiranih kolumnističnih prispevkov, ki ne izražajo mnenja uredništva, čeprav to ne pomeni, da je le-to do njega apatično. Več
Kaj lahko pričakujete v prihajajoči številki Arene? Kaj boste pa v resnici dočakali? Več