ODZVEN V GLAVI: V gledališče ne. Politično šikaniranje enega je šikaniranje vseh. Država financira gledališče. Ne prepustiti se strahu. Etos. Molk o estetskih napetostih. Do you hear me in Maribor. V gledališče ne. Von Bach in Metternich. Pravi umetnik bo delal zastonj. Menjavanje perspektiv. Analiza SWOT. Lačen umetnik je velik umetnik. Cinizem oblasti. V gledališče ne. Konkurenca + nizke cene. Privatni umetnik je boljši umetnik. Sram je dobiček. Infrastruktura že stoji. Panika. Umetnik kot prilagodljiva, hvaležna blagovna znamka. Strah. V gledališče ne. Nimam rešitev. Pri nas je vse v redu. V gledališče ne. Zaostajamo. Kašljanje ni dovolj. Čakanje nam paše. Si zaslužimo to, kar imamo? Egomanijalna paranoja. Več teatra v teatru. Gledališča ne. Paranoja izloča. Odprtje notranje fronte. Boljši, nevarnejši, vulgarnejši teater. Pomanjkanje identitete omogoča prodor na velike trge. Poziv k združitvi. Pok steklenice. V gledališče ne.*
***
V svoji torbi iščeš vstopnico ...
Pogovori, okrogle mize, tekmovalne gledališke predstave, spremljevalne gledališke predstave, akademijske produkcije pa razstave, film, predstavitve knjig in mednarodni program! Svet kroži med planeti gledaliških prizorišč, Vetrinjskega dvorca, Rotovža, od jutri naprej še Prve gimnazije, kjer se pričenja letošnji Fokus odlične sodobne češke dramatike in gledališča. Komaj vsrkaš eno, že hlepiš po drugi, in vse je tako opojno, da zahtevaš še. Prisluškuješ, se srečuješ, se za trenutek ustaviš in poklepetaš, potem pa, ko luči utripajo, skozi zaveso svetlečih oblek in svilenih kravat spet hitiš proti središču svojega trenutnega vesolja. Se prepustiš, da te odnese v še bolj udarne, še bolj resnične, še bolj aktualne dimenzije. In potem, ko si enkrat zunaj, si še zmeraj not ...
... v svoji torbi iščeš vstopnico, jo najdeš, se obrneš in znova proti vhodu, dan za dnem, uro za uro, in tako zelo te veseli, ko na obrazih prepoznavaš, s kom vse deliš podoben tip (uporniške) obsesije, ki na vse cinizme gledajo zviška, pa čeprav ti že n-tič pretrgajo karto in te ta »n« izstreli še v metaforo. – Gledališča pa res ne daš. V gledališče – ja.
*Zapisane misli in skrbi so iz konteksta vzeti citati slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk, ki so sodelovali na okrogli mizi 4 + 4 + 4, na kateri se je razglabljalo o vizijah gledališča. Okrogla miza je bila organizirana v sodelovanju med Festivalom Borštnikovo srečanje ter Društvom gledaliških režiserjev.