Kot sta zapisali avtorici koncepta in organizatorki Nika Arhar in Nika Leskovšek, je bil osnovni namen celodnevnega strokovnega srečanja premisliti produkcijske pogoje, pod diktatom katerih mora danes ustvarjati uprizoritvena umetnost.
Dogodek je potekal v treh sklopih. Ob deseti uri so Blaž Lukan, Barbara Orel in Rok Vevar podali teoretsko – zgodovinska izhodišča za pogovor, ki se je nadaljeval skozi celoten dan. Barbara Orel je v svojem predavanju »Alternativa v razmerju do kritiške, teoretske in raziskovalne dejavnosti« izpostavila nujnost sprotnosti refleksije, v kar se – po njenem mnenju – vlaga premalo. Kritiška, teoretska in raziskovalna dejavnost ima velik pomen pri vzpostavljanju alternative, saj ta ni le plod umetniškega ustvarjanja, temveč tudi rezultat njenega reflektiranja. Blaž Lukan je v svojem predavanju »Alternativa kot paralela« predlagal minimal(istič)en premik v govoru o angažirani umetnosti oziroma gledališču, ki se kaže v prehodu od alternativnega k paralelnemu. Čeprav se na prvi pogled razlika med obema pojmoma zdi majhna in morda celo nebistvena, je v svojem prispevku dokazoval, da temu ni tako. Paralelno teži k temu, da je neodvisno od dominantnega, a ne na način, da je proti njemu, temveč ob njemu, vzpostavitev paralelnega toka pa bi po njegovem prineslo mnoge pozitivne učinke. Med najpomembnejšimi se mu zdi, da bi se zaradi novega razmišljanja produkcije, pojavila nova estetika. Rok Vevar se je v svojem prispevku »Ali danes lahko govorimo o alternativah?« spraševal, kaj je bila zgodovinska umetniška, kulturna in družbena alternativa, na katero se po navadi radi sklicujemo, do vprašanja, kaj je danes z alternativami in ali o njih sploh lahko govorimo, pa je nastopil precej kritično in tako tudi ovrednotil trenutno kulturno politiko.
V drugem sklopu sta moderatorki s svojimi gosti prevprašali sodobne repertoarne politike institucionalnih gledališč. Te so pretresali Mare Bulc, režiser in nekdanji umetniški vodja Gleja, v katerem je uvedel tako imenovane rezidence, dramaturginja in trenutna umetniška vodja Drame SNG Maribor Diana Koloini, Amelia Kraigher, ki si je v zadnjih dveh letih kot selektorica FBS ogledala več kot dvesto predstav in ima zato odličen pregled nad sodobno gledališko produkcijo, in hrvaški kritik Igor Ružić. Po premoru za kosilo je sledila še razprava o sodobni neodvisni sceni – o tem, kaj neodvisna scena je, kaj so njene prednosti in slabosti so razpravljali mlada režiserka Nika Bezeljak in igralec Uroš Kaurin in nekoliko izkušenejši režiser in umetniški vodja Via Negative Bojan Jablanovec, umetniška direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek ter publicistka, kolumnistka in samozaposlena v kulturi Jedrt Jež Furlan.
***
Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: