Prelistam letošnji festivalni almanah in moja pozornost se ustavi na besedni zvezi participatorna predstava. Preiščem vse ploščice svojega spomina in ga ne nazadnje le najdem. Augusto Boal! Ustanovitelj participatornega gledališča zatiranih. To je to, kar ljudje tako potrebujemo, participacijo, kajne? Družba je še zmeraj v veliki meri osnovana na razmerju moči med nami in drugimi. Le-to ustvarjamo sami, s svojim delovanjem. O njem soodločamo s svojo politično participacijo ali na drugi strani ignoranco, sooblikujemo jih s tem, ko dopuščamo vzpostavljanje moči nad nami ali pa se takšnim represijam upremo in vzamemo odgovornost ter moč v svoje roke. Participatorna predstava ali gledališče nedvomno spodbuja demokratične in kooperativne interakcije med gledalci, ali bolje rečeno tudi ustvarjalci celotnega spektakla. Performans, akcijska umetnost, prikazuje podobe iz naših življenj, hkrati pa je tudi prikaz naše realnosti in struktur znotraj nje. Gledališče stoji na plodnih tleh etike in politike, zgodovine in filozofije, iz katere srka življenjsko moč za svoj obstoj. Participatorna predstava torej vzpodbudi gledalca, ki na tem mestu postane igralec, soustvarjalec, prestopi mejo gledalčevega udobja iz gledaliških sedežev in ga vključi v ustvarjalno polje, nagovori ga v kolektivno prikrojevanje zgodbe. Gledališče na tak način združuje, odpira kreativne kotičke v nas samih, ne omejuje nas s tem, kaj je pravilno in kaj napačno. Omogoča nam izraznost, prisotnost tukaj in sedaj. Daje nam priložnost, da participiramo in smo! Meni je ideja všeč, pa vam?
***
Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: