Danijela: Čeprav gre za predstavo (D – i – Y Pre d STAVA), ki bo tekom Festivala Borštnikovo srečanje uprizorjena kar 8-krat, od tega že samo danes 2-krat, bo to še zmeraj premalo, da bi jo lahko videli vsi zainteresirani. Koliko gledalcev/udeležencev naenkrat lahko pravzaprav sprejme ta predstava?
Nika: Načeloma je predstava zasnovana celo za 4 akterje, s tem, da sem jaz četrti. Lahko pa tudi sodelujejo štirje, potem jaz pač nisem aktivno vpeta v nastajanje.
Danijela: Čemu ta elitizem?
Nika: Projekt je nastal skozi mojo raziskavo naključja in v taki obliki imajo udeleženci največ od njega. Lahko pa ga vidi kdorkoli želi. Na festivalu pa so seveda, logično, določene omejitve.
Danijela: Gre torej na idejni ravni za boj proti forsiranju hiperprodukcije? Raje malo in večkrat?
Nika: Bolj je šlo za moje ukvarjanje s teorijami iger, za vračanje k nekim preprostim postopkom kreativnosti, na katere dostikrat pozabljamo, ker smo preobremenjeni, ko delamo v več projektih hkrati. Pa tudi za DIY postopke. Ker navsezadnje gre točno za to: »Naredi sam svojo predstavo«. Za večidel stvari sem bila zadolžena sama, ker za kaj več, žal, nisem imela financ. Celoten projekt je bil financiran s pomočjo kulturne žepnine in iz lastnih sredstev.
Danijela: V opisih predstave je vse precej abstraktno. Nam lahko date konkreten primer, kaj se zgodi med predstavo?
Nika: Pridite pogledat. Sploh ni abstraktno. Ljudje me dostikrat sprašujejo, kakšno vlogo ima dramaturg v ustvarjalnem procesu. D – i – Y Pre d STAVA je pravzaprav produkt tega mojega razmisleka, kaj je dramaturgija in hkrati preizkušanje različnih dramaturških strategij. Hm, čeprav to zdaj zveni malo abstraktno, ne? Boljše, da pridete pogledat.
Danijela: Zakaj niste predvideli možnosti, kjer trije udeleženci participirajo, ostala publika pa voajersko spremlja dogajanje?
Nika: Udeleženci se ne bi tako sprostili, če bi jih nekdo opazoval, gledalci pa samo z opazovanjem tudi ne bi mogli tako uživati. V bistvu sem hvaležna festivalu, da mi je omogočil izvedbo predstave na tak način, ker to sploh ni tako samoumevno.
Danijela: Kdo vse se je do sedaj udeležil te predstave in kakšni so bili odzivi?
Nika: Udeleženci so res zelo različni – od dijakov do starejših; od ljudi, ki so močno vpeti v gledališko dogajanje, do takih, ki gledališča sploh ne spremljajo. Ti so bili presenečeni, ker navadno niso pomislili na gledališko predstavo s tega vidika.
Danijela: Je za participacijo potrebno kakšno likovno predznanje, posebne ročne spretnosti?
Nika: Ne, prav nobenih pogojev ni. No, razen, da znajo brati. Za čisto majhne to ravno ni (smeh).
***
Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: