Raziskovalci, ki so sodelovali pri Projektu za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov (Project on European Theatre Systems), so se v svoji desetletni raziskavi osredotočili na produkcijo in distribucijo gledališč v Aarhusu (Danska), Debrecenu (Madžarska), Groningenu (Nizozemska), Tartu (Estonija), Mariboru (Slovenija) in Tynesidu (Velika Britanija). Izbrali so manjša mesta s podobnim številom prebivalcev in zabeležili vse javne gledališke dogodke sezone 2010/11. Podatke so analizirali in primerjali ter ugotovili, da je gledališka struktura podobna v vseh mestih. Povsod prevladuje govorjeno in glasbeno gledališče, sodobni plesni teater pa je v vseh mestih najmanj priljubljen. Ugotavljajo, da imajo ljudje teater radi, Maribor pa ima zelo visoko obiskanost produkcij. Čeprav je skupaj z Tartem med najmanjšimi, mesti tudi najvišjo obiskanost na prebivalca. Po predavanju je potekala diskusija, ki je bila namenjena predvsem neodvisni produkciji. V vzhodnih in centralnih državah so pomembnejša narodna gledališča (oz. City theaters), medtem ko so v zahodnih državah čedalje bolj uveljavljena tudi manjša, neodvisna gledališča. 
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič/Arhiv FBS
V popoldanskem sklopu predavanj, so govorci predstavili svoje ugotovitve in razložili, kaj so tekom raziskave dognali. Raziskava je potekala tako, da so obiskovalci gledališč v izbranih evropskih mestih dobili vprašalnik, s katerim so bile pridobljene osnovne informacije o izobrazbi obiskovalcev in informacije o odnosu gledalcev do gledališča. Ugotovljeno je bilo, da večino publike sestavlja ženska populacija, in sicer med 60 in 80 odstotkov ter da hodijo v gledališče večinoma ljudje z višjo stopnjo izobrazbe. Edina zvrst, katere publiko sestavlja bolj enakomerno razmerje med nizko in visoko izobraženimi ljudi je muzikal. Poleg razlik v obiskovanju različnih oblik gledališča na podlagi spola in stopnje izobrazbe, so bile odkrite tudi razlike na podlagi geografskega položaja. V državah vzhodne Evrope je namreč veliko več mladih, ki hodijo v gledališče, kot v državah zahodne Evrope. Razlike med vzhodno in zahodno Evropo, pa se na tej točki še ne končajo. Na zahodu je eksperimentalna scena bolj prisotna kot na vzhodu, kljub temu pa daje povprečno občinstvo zahodnih držav večji pomen sami zabavi, kot povprečno občinstvo vzhodne Evrope. Gledalci iz obeh koncev Evrope pa so si enotni, da imata govorjeno in plesno gledališče večjo težnjo po družbeni kritiki kot glasbeno gledališče, ki ga gledalci prepoznajo kot bolj zabavnega in konvencionalnega. Zanimivo pa je tudi to, da veliko gledalcev meni, da je tudi sodobni kabaret oziroma »mala umetnost«, družbeno relevantna in kritična.
***
Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: