Ves svet je bil v meni; in dam mu vso svojo lepoto in ga ustvarim iznova. – Ivan Cankar, Tujci
Za uvod v tole kratko pismo sem si izbrala Cankarjev citat iz Tujcev, čeprav naslov tega dela morda ni najprimernejši – zame ste namreč v prvi vrsti prijatelji, sodelavci, kameradi. Preden sem dobila priložnost dela v tem kolektivu, me je vedno naravnost fasciniralo, kako hostese Cankarjevega doma vedno delajo ubrano kot najboljša švicarska ura – kasneje pa sem spoznala, da za tem stoji še veliko več kot pa zgolj natančen načrt dela in razporeditev po pozicijah; za tem je tudi dober tim, veliko potrpežljivosti in razumevanja, ogromno iznajdljivosti in kakšen prijeten večer ali dva druženja v hostesni sobi.
Sploh v zadnjih mesecih veliko mislim na Cankarjev dom in na vse vas, na vse dogodke in potencialne zaplete na teh dogodkih, na zlaganje programskih listov pred dogodkom vedoč, da jih bo velika večina ostala ali pa jih bo treba pobirati po dvorani, na dolge ure v garderobi (in ja, včasih tudi v garderobi 3!), na dispozicije in »lovljenje« tistih najboljših dogodkov … še in še bi lahko naštevala.
Pogrešam te male, vsakdanje trenutke. Pogrešam vas in delo z vami in resnično upam, da se kmalu spet vidimo, spet delamo skupaj, spet vljudno povabimo gledalce v dvorano – in pa, da se kaj kmalu spet podružimo.
Prav lep pozdrav vsem skupaj,
Katja