Premalokrat pomislimo, zakaj smo, kakršni smo, in kaj je k temu prispevalo. Predvsem komu vse bi se morali zahvaliti, da smo, kar smo. In iz moje strani gre zahvala prav gotovo tudi celjskemu gledališču, ki me je izoblikovalo v čutno osebo s smislom za razumevanje globin človeških duš, družbenih struktur in vesoljnih resnic. Morda pretiravam, a sem hkrati prepričana, da je to veličastno gledališče – ta prostor ustvarjanja zgodb, izražanja usod in dojemanja kaotičnih spletov – meni in moji družbi takrat dalo smisel. Z vsemi svojimi skrivnostmi, ki jih morda vseh sploh ne bi smela omeniti v odprtem pismu, nas je začaralo in nas samo po sebi postavilo v prostor.
Kot najstniki si nismo mogli privoščiti vstopnice za prav vsako predstavo, kljub temu pa smo si prav vsako predstavo ogledali. Če smo prišli tik pred pričetkom predstave in je na galeriji še bilo kakšno prosto mesto, smo ga potiho in neopazno lahko zasedli. Užitek je tako bil dvojen – izbor predstave, ki ga je opravila takratna dramaturginja Tina Kosi, in pa naš drobni dosežek. Še slajše so bile predstave, ki so se odvijale na odru pod odrom. Igralca si se tam skorajda dotaknil in on te je izzivalno polizal s pogledom. Kako domiselno! Potem pa smo se začeli vse več zadrževati okoli gledališča, saj nas je s svojimi večernimi predstavami tako privlačilo, da smo se okoli njega radi sprehajali tudi podnevi. Kar naenkrat je bilo že normalno, da smo se z igralci in drugimi delavci v gledališču tudi pozdravljali. Spet prijetni majhni dosežki, ki pa v najstniških letih veliko pomenijo in z nami ostanejo za zmeraj.
Pa še nazaj k izborom predstav. In naj omenim svojo najljubšo predstavo, ki sem si jo v tem gledališču ogledala. Dogodek v mestu Gogi so v celjskem gledališču izvedli vrhunsko v vseh pogledih. S preprostim trikom pa so nas popeljali tudi v novo dimenzijo. Za to izkušnjo bom gledališču in njegovi trenutni direktorici vedno hvaležna. To naj bo vaši ekipi spodbuda, da se še naprej trudite, da za nas ustvarjate takšne bogate izkušnje. Mi pa se bomo potrudili, da vas podpiramo, ne glede na grozečo situacijo od zunaj. S tem pismom želim svojemu gledališču sporočiti, da smo tu drug za drugega.
- Patricija Č.