16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Božidar Flajšman: "V teh koronačasih, ko aktualna vlada še posebej prezira kulturo in umetnost, želim sporočiti igralki Vesni Jevnikar pa tudi vsem drugim igralkam in igralcem, da so me velikokrat očarali s svojimi igralskimi dosežki, s katerimi so dostojno ohranjali dostojanstvo posameznika in tudi celotne skupnosti." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
V teh koronačasih, ko aktualna vlada še posebej prezira kulturo in umetnost, želim sporočiti igralki Vesni Jevnikar pa tudi vsem drugim igralkam in igralcem, da so me velikokrat očarali s svojimi igralskimi dosežki, s katerimi so dostojno ohranjali dostojanstvo posameznika in tudi celotne skupnosti. Vesna je denimo svojo vlogo v projektu o izbrisanih z naslovom 25.671, ki so ga leta 2013 igrali v Prešernovem gledališču v Kranju, prepričljivo odigrala in v meni ponovno sprožila razmišljanja o nedopustnih in za slovensko državo sramotnih dejanjih. Danes se skuša pod krinko epidemije pospešeno izbrisati kulturo/umetnost in Slovenijo spremeniti v zatohlo, nazadnjaško podalpsko provinco. Temu se je treba upreti in ne dvomim, da bodo čast te države reševale tudi igralke in igralci. Vesna, o tem to sem prepričan.
16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.