Dragi Žiga. 

Ne poznava se in vem, da bi bilo vljudno začeti to pisanje s "Spoštovani" ali pa z "Dragi g. Udir", a se mi zdi oboje premalo osebno. Všeč mi je, da mi pobuda Pismo mojemu igralcu daje možnost, da vam napišem nekaj besed.  

Novembra 2019 sem doživela vašega Christopherja v sklopu abonmaja v Gledališču Koper. S svojo izjemno igro ste se mi globoko vtisnili v spomin in veselila sem se prihodnjih predstav, v katerih vas bom lahko gledala v različnih vlogah.  

Roman Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa poznam, odkar je izšel v Veliki Britaniji, in ko sem videla, da ga bodo uprizorili, me je zelo zanimala prav upodobitev Christopherja. V romanu si bralec lahko predstavlja mladega fanta z vsemi njegovimi avtističnimi težavami, nisem pa pričakovala, da bo lahko tako zelo zaživel tudi na odru.  

S tremi besedami: bili ste odlični. In še s tremi: bili ste fantastični. Če bi mi dopuščal čas, bi si predstavo ogledala vsaj še enkrat, predvsem zaradi vas. Prepričana sem, da če ne bi bili v naslovni vlogi vi, ki ste nosili največjo težo s tako čutečo upodobitvijo avtističnega fanta, verjetno celotna uprizoritev ne bi bila tako dobra. 

Želim vam, da se kmalu vrnete na odrske deske in s svojim nespornim talentom uprizorite še veliko likov. Odkar sem vas videla v Kdo je umoril psa, sem pozorna na to, kje ste zasedeni.   

Lep pozdrav, 

Mojca Belak