Neža Vengust, 5. 2. 2021

Neža Vengust bere sodobno slovensko dramo

Neža Vengust je študentka dodiplomskega študija umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ko ne sedi za knjigami, jo zanimajo performans, sodobna umetnost in film. V branje priporoča dramski tekst Varni avtorja Mihe Mazzinija.
:
:

Foto: Brina Jenček

»ONA: 100 – 7 = 93. 93 – 7 = 86. Veselim se. 86 – 7 = 79. 79 – 7 = 72. Veselim.

ON: Kako čudno se vse končuje! Pa tako običajen par sva bila! Spomenik običajnemu življenju sva postavila in zdaj ga bova razdrla. Če ne moreš ustvarjati, moraš razdirati.«

To so ene izmed zadnjih besed v sklepnem dejanju znanstvenofantastične drame Varni Mihe Mazzinija. Besedilo obsega 14 prizorov, kjer dogajanje nosi devet akterjev. Protagonisti so par, Ona in On, ter Svetovalec. Zgodba se vrti v svetu, obsedenem z zagotavljanjem popolne varnosti, vsak gib je zasledovan, vsaka beseda je zabeležena in vsako čustvo je shranjeno. Sprejemanje odločitev je onemogočeno z neskončnim številom varoval.

Popeljani smo v antiutopično družbo, kjer mobilni telefoni, pametne ure, očala ter zasloni nenehno spremljajo protagoniste. On dvomi v sistem in obupuje nad – za svoj svet – vsakdanjimi dogodki. Ona si na vse pretege želi opraviti test, ki bi ji dovolil imeti otroka. Dokler ta pritisk ne postane prevelik in začneta odštevati – prav tako, kot so odštevali prvi astronavti: sto minus sedem, triindevetdeset minus sedem ... Svoje misli zaposlita le za toliko kratkih trenutkov, kolikor se lahko skrijeta pred sistemom, ki ju nadzoruje, in sta tako končno iskrena in odprta drug z drugim.

Ljudje se s prevelikim zanašanjem na tehnološki napredek kot tisto stvar, ki jih bo odrešila vsega trpljenja, sprevračajo v njene podrejene.

Dramo priporočam v branje, saj aktualizira problem odvisnosti in prekomernega zanašanja na tehnologijo. Mazzinijevo besedilo s svojimi motivi in izpostavljenimi problemi aludira na potencialne pasti sodobnega časa, s katerimi se je tako v preteklosti kot danes ukvarjalo več filmov, knjig in v zadnjem času tudi serij – na primer črna komedija The Lobster, lanskoletni večkrat nagrajeni film El hoyo, distopični roman The Handmaid's Tale, serija Black Mirror, kultna Butnskala in tako dalje. Huxleyjevska ideja o nadzorovani družbi je vedno popularna snov, ki se je avtorji lotevajo na sto in sedem načinov.

Štafetno palico predajam Ajdi Kostevc, najboljši prijateljici in študentki prvega letnika dramske igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Povezava: Varni

Varni, Miha Mazzini

V rubriki »Izvolimo dramo« beremo sodobne slovenske drame in se nad njimi iskreno navdušujemo ter jih predvsem priporočamo v branje vsem obiskovalcem portala SiGledal. Ideja za to početje se je porodila Simoni Semenič na okrogli mizi Sodobna dramatika, ki je potekala v okviru festivala dramske pisave Vzkrik (24. 3.–26. 3 2017).  Ime rubrike je predlagala Grumova nagrajenka 2017, Simona Hamer, ki je tudi prva izvolila dramo in za naslednje branje nominirala bralca po svojem izboru in presoji, ta pa bo bralce slovenskih dram nominiral dalje. S to verižno igro ali z verižnim eksperimentom želimo predvsem promovirati branje sodobne slovenske drame, saj iskreno verjamemo, da si sodobna slovenska drama zasluži biti (vsaj) prebrana. 

Birgit Van Ackere, 22. 1. 2021
Birgit Van Ackere bere sodobno slovensko dramo
Nina Valič, 15. 1. 2021
Nina Valič bere sodobno slovensko dramo
Lara Paukovič, 8. 1. 2021
Lara Paukovič bere sodobno slovensko dramo
Manja Žugman, 18. 12. 2020
Manja Žugman bere sodobno slovensko dramo
Gaja Višnar, 4. 12. 2020
Gaja Višnar bere sodobno slovensko dramo
Matic Ferlan, 12. 2. 2021
Matic Ferlan bere sodobno slovensko dramo
Benedikt Ličen, 19. 2. 2021
Benedikt Ličen bere sodobno slovensko dramo
Ajda Kostevc, 26. 2. 2021
Ajda Kostevc bere sodobno slovensko dramo
Zala Horváth, 12. 3. 2021
Zala Horváth bere sodobno slovensko dramo
Neža Vengust, 20. 12. 2020
Pismo Golemu življenju