“MM: Jaz ... ne vem. Jaz nisem nikoli ...
RADIJSKI VODITELJ: Niste - kaj?
MM: ... bila politično ... nič”
Enodejanka Arija je radijski intervju operne pevke Magdalene Merkus z radijskim voditeljem Harisom Harihafisbegićem. Voditelj pevko izprašuje o njeni karieri, življenju, pogosto pa zastavlja tudi vprašanja o njenih stališčih do družbene problematike. Medtem ko se pevka spretno izmika vsakršni oporečnosti in večkrat pokaže svoj vse prej kot omikan značaj, se razkrivajo tudi grenke izkušnje voditelja.
Tekom pogosto duhovitih replik se nam zastavljajo vprašanja o kulturi, kozmopolitizmu in banalizaciji, vendar se duhovitost razblini v spoznanju, da gre za resno refleksijo kulture, pravzaprav v širšem pomenu besede. Poanta, ki me je najbolj nagovorila, je zagotovo vprašanje o stališču umetnika. Je umetnik tisti, ki se je dolžan do problematike opredeliti in svoj nazor jasno zastopati? Tema se mi zdi pomembna in vredna obravnave, saj opredeljenost dojemam kot ključno nalogo ne le umetnika, temveč vsakega izmed nas. Menim, da je to predpogoj, da smo kot skupnost občutljivi opazovalci sveta.
Arijo bi priporočila v branje, saj verjamem, da bi se o tematiki, ki jo zastavlja besedilo, moral spraševati vsakdo.
Štafeto želim predati sošolki, študentki gledališke režije, Maruši Sirc.
Povezava: Arija