Kaj se zgodi, ko se pomešata svet sanj in resničnosti ter ju več ne ločiš in ne prepoznaš? V takšni absurdni situaciji se znajde Vladimir Visocki, ki so ga obtožili, da je bil na Itaki in prepeval Konstantinu Kavafiju. Obtoženi je iz minute v minuto postavljen v vedno bolj absurdno situacijo in tožilec mu postavlja nenavadna vprašanja, odgovor na katera vedno prinese kazen za obtoženega. Kljub vsej zdrahi pa ne zaideta s predmeta pogovora: Itaka. Situacija postaja vedno bolj absurdna in nevzdržna. Ampak kdo je ta neusmiljeni tožilec? Saj to je vendarle sam Vladimir Visocki oziroma razumski del njegove zavesti, ki mu ne da miru, dokler …
A: Ne razburjajte se po nepotrebne. (premor) Nadaljujva. Predmet najinega pogovora..
B: K vragu! Ne želim sodelovati s svojim razumom! (premor)
A: Vladimir Visocki, ne počnite tega. (premor) Vladimir Visocki, to je bič. To ni vrv za obešanje. Odgovorite mi, ali ste bili na Itaki. Koga ste srečali na poti za Itako? Komu ste peli na poti za Itako? Vladimir Visocki, ukazujem vam, da ne smete uporabljati biča za drugačne namene. Bič je bič, vrv za obešanje je vrv za obešanje. To ni predmet najinega pogovora.
B: Nikoli nisem bil na Itaki. K vragu z Itako! (ropot stola)
(premor)
A: Tega ne bi smeli storiti, Vladimir Visocki, ne bi smeli. (premor) Preiskave je konec. Razum se je spet sprevrgel v svoje nasprotje. Oproatite mi, Vladimir Visocki, kajti nikoli ne bom zvedel, kje sem storil napako. Niste mi dovolili. Tega mi razum ne dovoli.
Dramo priporočam v branje vsem, ki bi radi spoznali svet absurda, pričaranega z grotesko ter s slikanjem nasprotij: komičnost – tragičnost in iluzija – realnost.
Štafeto predajam Lei Figelj, Hani Tršar in Luki Seražinu.
Povezava: Predmet pogovora