Takoj ko sem izvedel, kaj moram narediti, sem si rekel, da bom bral Zupančiča. Njegovi teksti so mi bili zmeraj všeč, najljubši mi je Goli pianist ali Mala nočna muzika, pred letom sem si tudi ogledal predstavo v amaterskem gledališču v Škofji Loki. Eden izmed meni ljubših tekstov Zupančiča je tudi Vladimir.
Razmišljal sem o tem, da bi morda še enkrat prebral katerega od zgoraj navedenih, vendar sem raje izbral nekaj novega zame. Odločil sem se za Hodnik, dramski tekst, ki govori o resničnostnih šovih na način Big Brotherja. Branje tega teksta je bilo zanimivo, med branjem sem neprestano razmišljal, če so morda resničnosti šovi res tako »resnični« kot ta v tem tekstu. V besedilu tekmovalci (sedem jih je) živijo v nekem stanovanju več mescev in to pred kamerami, ki so prižgane 24/7, tako da lahko kar pozabijo na zasebnost v svoji bližnji prihodnosti. Zanimivo mi je bilo, kako je Zupančič razvijal osebe, čeprav meni osebno je pri eni osebi malo pretiraval z »razvojem«. Tekmovalci pa imajo v svojem stanovanju hodnik, v katerem ni kamer in kamor gredo, ko se hočejo odmakniti od vsega. Max, ki ima vlogo nekakšnega nadzornika oz. skrbnika tekmovalcev, jim pove, da naj se hodnika čim bolj izogibajo, čeprav se ga ne.
Zelo zanimiv tekst, ki sem ga z veseljem prebral. Všeč so mi bile vse osebe, ki so delovale kot osebe, ki jih vidimo v pravih šovih (lačne pozornosti). Edina stvar, ki me je res zmotila, je bilo nekaj delov osmega dejanja. Zdi se mi, da je morda Zupančič malo pretiraval z nekaterimi stvarmi, ki so se kar naenkrat spremenile, jaz bi morda par stvari bralcu predstavil že prej, ampak kakor koli, konec je bil še vedno v redu in takšen, kot sem si ga želel.
Hvala še enkrat Heleni za nominacijo. Jaz bi nominiral Špelo Klemenčič, Jona Napotnika in Gašperja Murna.
Povezava: Hodnik