Gledališka igra Simone Semenič 5fantkov.si je »igra za pet igralk s prologom in epilogom«, ki bralcu predoči neizprosno podobo medosebnih odnosov in družbene realnosti. V ospredju je večplastna igra vlog – vloge Blaža, Jurija, Denisa, Vida in Krištofa so namenjene igralkam, obenem pa teh pet fantkov zaseda različne vloge v igricah, ki se jih igrajo v zapuščeni kamniti hiši ob sobotah popoldne. Tako se pred bralcem pojavijo kot različni superjunaki v igri »JLA«, zaživijo kot »mame in atiji«, igrajo se »pedre in neonacije« ter »hare krišne«. Bralec hitro spozna, da v igranju ni nič otroško nedolžnega, temveč je vse le projekcija nasilja, ki se kaže v izbiri mestoma vulgarne, vseskozi pa nasilne govorice. Zdi se, da je nasilje nekaj vsakdanjega, fantkom pa so pravila pretresljivo jasna. Tako so nasilni odnosi v zakonu in širši družini, družbene oziroma spolne vloge so začrtane in neizbežne, polno je nestrpnosti do različnih posameznikov ali skupin, ne nazadnje pa so fantki nasilni tudi eden do drugega. Med igro se rišejo življenjske zgodbe Blaža, Jurija, Denisa, Vida in Krištofa in ob spremljanju surovih prizorov bralec lahko hitro pozabi, da naj bi bili to pravzaprav – otroci. Zgovoren pa je tudi epilog, ki napove prihodnost vseh petih fantkov in je glede na njihova otroštva srhljivo logičen ali celo pričakovan. Večplastna igra vlog bralcu omogoča kritično distanco do medčloveških odnosov, družbe in seveda otroštva.
Dramsko besedilo Simone Semenič 5fantkov.si bi v branje priporočila kot pedagoginja, slovenistka in tudi zgolj kot bralka. Zagotovo neodložljivo branje za vse, ki v prebranem iščejo nekaj, kar bo zaposlovalo misli tudi kasneje.
Iskrena hvala Maji Kovač za predajo štafetne palice, Mihaeli Lozar pa za njeno sprejetje.
Povezava: 5fantkov.si