Če se nekdo že odloči, da ima dovolj znanja in vpogleda, da lahko sodi o ustvarjenem, potem bi si želela, da bi kritiki ocenjevali to kar je, namesto tega kar bi lahko bilo v primerjavi z vsem kar so že videli in prebrali. Vsaka predstava je sama v sebi celota, taka kot je. Je rezultat skupnega dela, skupek soodvisnih elementov in tega bi se morali v svojih ocenah bolj zavedati. Želim si, da bi vedno "štartali" iz pozicije, da je v vsako delo na odru vložene ogromno energije, truda, preseganja samih sebe, tudi bolečine in da bi znali to bolj cenit, ne glede na rezultat. Da bi bile njihove kritike čimbolj konstruktivne in koristne za nas ustvarjalce namesto pogosto površnih sodb za katere potem človek ne ve ali bi se jokal ali smejal. Če kritik pristopi k pisanju s spoštovanjem do nas, našega dela, konstruktivno in pozitivno, potem tudi mi lažje zaupamo, da so njihove besede v podporo umetnosti, v dobro razvoja, dobronamerne.
Povezave:
- Eva Kraš na Geslu
- Eva Kraš na Repu