»Prepričan sem o sebi, nimam dvomov o svoji seksualnosti, zato nimam česa skrivati. Iz maternice sem se odpravil naravnost na gej parado.« S temi besedami je angleški modni oblikovalec Alexander McQueen, ki kljub družbenim predsodkom ni nikoli skrival svoje istospolne usmerjenosti, opisal odkritje svoje spolne identitete. Zato ni presenetljivo, da je McQueen postal sinonim za iskrenost in pogum v svetu diskriminacije ter tudi navdih za naslov drame o težavnosti odraščanja posameznikov z drugačno (spolno) identiteto in njihovega vključevanja v družbo.
Interpretacijo sanj Alexandra McQueera lahko beremo kot sodobno pravljico o iskanju identitete, v kateri se protagonist Jaz na poti do gradu spopada s svojimi spomini in se sooča z osebnimi angeli in demoni v breznu fantazije. Jaz se kot Strindbergov Neznanec na poti v Damask sprašuje, kaj se skriva v gradu na obzorju. Na njegova vrata potrka želva Miranda s krili in z oklepom iz ogledala. Demonično bitje besed, ki ga žene na pot. Kdo je Miranda? Pošastna Meduza, katere pogled nas bo okamnel, ali modra Atena, ki nas hrani s pogumom? Strašljivo, a obenem spodbudno srečanje. Jaz pade v svoje otroštvo. Z nohti in drugimi človeškimi ostanki ga pitata Suhi oče, ki je odgovoren, in Debela teta iz Amerike. Opazujejo jih vsi siti ljudje »tretjega sveta«. Groteskno. Ali je naša lakota občutkov sorazmerna z lakoto »tretjega sveta«? Ali smo samo tako požrešni, da žremo drug drugega? Duhovita ironija. Jaz se znajde v nočnem klubu. Zanj pleše transseksualna plesalka Jacinta. Jaz se prvič zaljubi. »Ne verjamem v ljubezen na prvi pogled. Verjamem pa v seks na prvi pogled,« pravi Jacinta. A Jaz naivno uživa v svoji prvi ljubezni in v ekstazi občutkov presliši vse demonske glasove. Ganljivo. Potovanje se izteče v sodbo. Jaz je obsojen, ker je drugačen. Ker je družbeno nekoristen. A niti obsodba ga ne ustavi pri odkrivanju skrivnosti gradu. Ženeta ga upanje in radovednost. Kaj torej skriva grad? Jaz na griču pred gradom najde svoje lastno truplo. Paradoksalen razplet. Jaz je kaznovan, ker se ne želi spremeniti. A pravljica ima tudi srečen konec. Jaz je premagal vse ovire in našel svojo identiteto. Tej je ostal zvest kljub vsem obsodbam. Kot Alexander McQueen. Pogumno.
Interpretacija sanj Alexandra McQueera ni zgolj drama o LGBT-posamezniku. Je drama o sleherniku. Sleherniku, ki se na poti do gradu odkriva plast za plastjo. O sleherniku, ki se ne prestraši ovir, temveč se radovedno spopada z izzivi. O vztrajnem sleherniku, ki kljub razočaranjem na poti verjame, da lahko gnev sodobne družbe preobrazi v ljubezen. Interpretacija sanj Alexandra McQueera ima alkimijsko moč. Zato ne omahujmo in se odpravimo v Jazovo čudežno deželo. Čakajo nas solze in smeh. Zberimo pogum in tako kot Jaz poiščimo pot do svojega gradu!