Dramo sem izbrala na podlagi ključnih besed in kratkega opisa. Že naslov je malce misteriozen: Hiša. Kaj označuje hiša? Je veliko več kot le stanovanjski objekt; pooseblja namreč preteklost glavnih likov – družinskih članov, ki so v njej živeli – hkrati pa simbolično prikaže človekovo čudno navado, ki vse življenje neutrudno skrbi za svojo nepremičnino, pozabi pa živeti in se ukvarjati s človeškimi odnosi.
V ospredje drame je postavljena družina, v ozadju pa se neprestano odpirajo vprašanja. Glavni liki so člani družine, ki se po smrti očeta soočajo s preteklostjo družine: vsak na svoj način žalujejo žena Ana in otroka Anja in Anej. Ironično so v zgodbo vpleteni tudi sosedje, ki so lepo prikazani kot del zrcala slovenske družbe. Preko dialogov se razkrivajo tančice skrivnosti, ki jih rdeča nit elegantno zapelje skozi celotno zgodbo. Odpirajo se tudi vprašanja človeških odnosov in občutij: zamera, sram, krivda.
Zgodba vseskozi potiho obravnava miselnost (slovenske) družbe glede zapuščine, smrti in mnenja drugih ljudi ter glede odnosov v družbi. Hkrati rahlo odpira tudi razne tabu teme: samomor, smrt, žalovanje, incest, istospolna usmerjenost.
Avtorju lepo uspe prikazati absurd imetja in varovanja ter pomena materialnih stvari; to je avtor odlično izpeljal z opisom novih prostorov v hiši, ki so – ironično – nedotaknjeni in novi, medtem ko se biva v drugih, slabših prostorih.
Vsekakor priporočam v branje!