Nasilje postavlja človeštvu vprašanje že vse od začetka, saj smo z njim zaznamovani kakor s Kajnovim znamenjem. Z nasiljem pa se ne soočamo le v družbi, ampak tudi kot posamezniki. In to že precej kmalu. Nasilje med mladostniki danes ni osamljen pojav, nasprotno, z njim se srečujejo tako rekoč v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti.
Nasilje med otroki izhaja iz nasilnih vedenjskih vzorcev odraslih, ki jih mladi prevzemajo, ko pa se pojavi, se v konflikt prej ali slej vključijo tudi odrasli in od njih je odvisno, ali se bo nasilnost razvila ali umirila.
Jaz, Batman je igra za vse otroke in za vse odrasle, ki imajo opravka z otroki. To je predvsem igra, ki ni daleč od resničnosti, samo da je resničnost v resnici še bolj kruta in še bolj neizprosna. Humorno spregovori o problemu, s katerim se srečujejo tako rekoč vsi starši. Gre za brezumno nasilje med najstniškimi vrstniki. Besedilo pa opozarja tudi na nemoč celotnega družbenega sistema, ki v nori dirki za uspehom in denarjem ne vidi več svojih najdražjih, svojih odraščajočih potomcev in njihovih težav – ki jih otroci kljub tehnološkemu napredku in precejšnjemu blagostanju ne znajo reševati sami.
Precej volterovsko.Zmedeni pojmi kot rezultat osebne strežbe naročnikom. Kot pisateljska ustava ne obstaja, razen v čustveno maničnih beticah ponesrečenih narodnih ikon, ne obstaja niti najstniško nasilje. Nasilje je samo nasilje. ampak dokler bodo v teatrskigh vrtovih rasli osebki brez možnosti soočenja z drugačno realnostjo, bodo tudi samooklicani kulturniki samo člen v službi elit, kjer je izvor njihove travme. In hlapca nikoli niso imeli pretirano radi. 21. 11. 2018