Rok Andres, 28. 11. 2013

Skloni tilnik više!

Dnevniški zapis ob nastajanju predstave Jaz, Batman, ki bo premierno uprizorjena 6. decembra v Prešernovem gledališču v Kranju. Po naročilu gledališča je besedilo, ki premišljuje nasilje med vrstniki, napisal Vinko Möderndorfer. Pod njegovim režijskim vodstvom bo v predstavi nastopil celoten ansambel kranjskega gledališča: Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko in Matjaž Višnar.

foto: Mare Mutić

»Če tepe te usoda, skloni tilnik više!« (Josip Murn Aleksandrov)

V ekipi je prišlo do razgrete debate. Del nje meni, da bomo gledalcem (še posebej otrokom) podali napačno sporočilo. Na drugi strani je z istim žarom nek drug del ekipe, ki meni, da je prav kazati krivico in nepoštenje, saj s tem spodbujamo razmislek o svetu. Kar drži tudi za otroke. Dramaturgu se pojavi vprašanje o pedagoški nalogi gledališča. So gledališke predstave tiste, ki bi morale poučiti o »prav« in »narobe« ali ju samo pokazati in se do obeh pojmov kritično opredeliti? In seveda, če kopljemo še bolj globoko: kaj je »prav« in kaj »narobe«?

Za vsakega nekaj drugega. Vsi pa vemo, kaj je krivica, in jo z našim zahodnoevropskim razumskim videnjem prepoznamo. Je treba, ko se ti zgodi nasilje, potrpeti? Ali je bolje ostati tiho in čakati, da mine, kot se komu izpovedati in si še poslabšati položaj? Kdaj je dobro biti »špeckahla« in kdaj ne? Imamo pravico ali dolžnost, da udarimo nazaj? Kdaj lahko udarimo nazaj? Kakšne posledice nosimo za svoja dejanja? In zakaj negativci vedno preživijo brez posledic?!

Ostro debato smo poskusili rešiti (kot je v gledališču že folklora) s krepkim črtanjem nekaj strani teksta. Ali smo problem s tem rešili, bo vidno v naslednjih dneh, ko se bodo vsi deli iz procesa sestavili v (tak ali drugačen) konglomerat.

In ta množica idej, ki jih najdemo v besedilu Jaz, Batman, je kot parafraza Sokrata in nekega njegovega citat, ki sem ga našel v strokovni literaturi, ko sem raziskoval neskončne dalje odnosov med mladostniki, nasilja med njimi in prišel tudi do rak rane vseh težav: neurejenih družinskih razmer, porušenih odnosov med starši in otroki ter vsesplošno pomanjkanje časa, ki vodi v odtujenost, v beg, v ne-odnose. Že pred skoraj 2500 leti je Sokrat zapisal: »Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo obnaša, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori, kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slaščice in prekrižanih nog tiranizirajo učitelje.« S tem Sokrat ni samo dokaz, da so problemi v tem segmentu družbe del naše preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti. Gre za civilizacijski problem razkoraka med generacijami, ki se v začetku 21. stoletja kaže v otroškem klicu, da odrasli ne znajo prisluhniti. In o tem ne-slišanju bomo spregovorili v naši predstavi.

PGK, Vinko Möderndorfer

Povezani dogodki

Rok Andres, 6. 12. 2013
Batman – poslednjič
Rok Andres, 11. 11. 2013
Vsak tretji
Rok Andres, 18. 11. 2013
Ali bo Batman dovolj interaktiven?
Rok Andres, 27. 11. 2013
Veter, mi pa kar delamo
Rok Andres, 26. 7. 2017
35. Svetovni kongres ITI
Rok Andres, 19. 10. 2013
Zakaj Festival spričo teh časov?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Imate izjemno močno kulturo.«