»Mladi so fotokopirni stroj, posnemajo odrasle, tudi naše etične in moralne reakcije. Če spregovorimo o nasilju med mladimi, pravzaprav spregovorimo o svetu, kajti mladi sami po sebi niso slabi, so le slika sveta odraslih,« je na včerajšnji novinarski konferenci pred petkovo premiero krstne izvedbe predstave Jaz, Batman Prešernovega gledališča Kranj poudaril Vinko Möderndorfer, avtor in režiser omenjene predstave.

V Prešernovem gledališču so se v tokratni premierni predstavi (že tretji v letošnji sezoni), ki je hkrati tudi krstna izvedba, lotili zelo aktualne tematike v družbi, to je nasilja med mladostniki, s katerim se srečujejo v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti. Statistika je zaskrbljujoča, kajti več kot devetdeset odstotkov tistih, ki izvajajo nasilje nad svojimi vrstniki, doma dnevno doživlja nasilje, štirje od petih otrok, ki so bili tepeni, pa tepejo druge. » Tematika je aktualna. V našem gledališču se odzivamo na tisto, kar je v določenem trenutku najbolj aktualno: spolne zlorabe v katoliški cerkvi, izbrisane in zdaj še nasilje. Odziv, ki smo ga imeli preteklo soboto, ko so si vajo predstave Jaz, Batman ogledali učenci Osnovne šole Orehek, je to še dodatno potrdil, tako pri otrocih, kot tudi pri učiteljih,« je povedala Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v Prešernovem gledališču Kranj.

Prešernovo gledališče je naročilo dramsko besedilo Jaz, Batman, kajti zavedajo se, da je naloga gledališča tudi spodbujanje nove slovenske dramatike. »Z Vinkom (Möderndorferjem, op.p.) se nam je pred dvema letoma, ob koncu tedna slovenske drame, porodila zamisel o tekstu za mlade. Nastal je tekst, ki ni samo za mlade, pač pa predvsem za odrasle, saj se tema dotika obojih. Vinko (Möderndorfer, op.p.) tokrat že šestič gostuje v našem gledališču in vse dozdajšnje njegove predstave so bile zelo uspešne,« je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj.

Vinko Möderndorfer, avtor in režiser krstne predstave Jaz, Batman, je opozoril, da nasilje med mladimi ni samo aktualen problem, ampak tudi zaskrbljujoč. »Mladi niso nič krivi, so le slika sveta odraslih. Pozorno nas gledajo, poslušajo in posnemajo. Otroci sami po sebi niso in ne morejo biti slabi. So tabule rase, ki jih popišemo odrasli. V Jaz, Batmanu, ki govori o mladinski problematiki, nam je s predstavo uspelo, da bo lahko nagovorila tudi odraslo publiko, kar se mi zdi še posebej prav. Z uigrano igralsko ekipo je nastala predstav, ki jo z zanimanjem gledajo mladi in tisti, ki imamo opravka z njimi,« je pojasnil Möderndorfer in dodal, da je velika moč predstave v njeni dinamiki, v njeni gledališki stilizaciji, ki naj bi bila še vedno zelo zares. Moč predstave je v aktualnosti in drznosti. Odpira mnogo različnih dimenzij pripovedovane zgodbe, ob tem pa je tudi zabavna in provokativna. Likovno je predstava gledališko stilizirana, operira z znaki, ki so danes zelo prisotni (računalniške ikone) in po režiserjevem mnenju se je tudi v tem smislu zelo posrečila.
 
Jaz, Batman govori o otrocih, mladostnikih in odnosih med njimi. Povsem brez težave spregovori o socialnem življenju v šolskem okolju, o starših, ki nimajo časa, da bi prisluhnili svojim otrokom,  o sistemu, ki bi moral delovati tako, da bi zaščitil najšibkejše, pa jih ne. Trinajstletniki Gašper, Tina, Marko, Žele, Pero in Jola so predstavniki zadnje triade osnovne šole, ki se srečujejo z odtujenostjo, iskanjem bližine skozi iskanje pozornosti in vedno večjim problemom apatičnosti. »Vinko Möderndorfer s svojo aktualno pisavo v naših vrstah išče Batmana, ki bo rešil vse krivice in družbo napravil (spet) srečno. Utopično, a nadvse razumljiva misel, ko se izgubljamo v množici nepravic. Najprej pa moramo ukrepati sami in s tem omogočiti, da bodo Gašperji v naši okolici lahko zaupali v svoje starše in sistem, ki je neizprosen, a za zdaj edini, ki ga poznamo,« je o predstavi Jaz Batman dejal njen dramaturg Rok Andres in dodal, da je problem, ki ga obravnava, sodeč po strokovni literaturi grozljiv in s strašnimi posledicami, kot so celo samomori 11- letnikov.

Ustvarjalci predstave so na včerajšnji novinarski konferenci večkrat poudarili, da je nasilje med mladimi pravzaprav slika današnjega sveta. »Dokler se politiki lažejo in kradejo, je to bistven razlog za pojav nasilja. Laž je izgubila moralni prizvok. Besede so lahko hudo nasilje in tudi o tem govori predstava. Odrasli smo krivi, da je svet takšen. Mi dajemo slabe signale mladim,« je dejal Möderndorfer. Predstava nas navaja tudi k premisleku, da ljudje pogosto iščemo rešitve zunaj sebe in težko priznamo svoje napake. Veliko junakov je fikcija iznašla prav zaradi nemoči ljudi, da bi svet postal pravičen. Junaki premagajo zlo, ko ljudje ne najdejo rešitve. »Želja po urejanju sveta, ko je svet na dnu, in naš slovenski svet je res na dnu, hitro porodi željo po tovrstnih junakih, a predstava pokaže, da to ni rešitev, pač pa je ta v nas,« je poudaril Möderndorfer.

V predstavi Jaz Batman nastopajo igralci Aljoša Ternovšek, Matjaž Višnar, Darja Reichman, Miha Rodman, Borut Veselko, Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar in Peter Musevski, scenograf je Jože Logar, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe pa Bojan Jurjevčič – Jurki.

Darja Reichman igra prikupno trinajstletnico Tino, ki pa je »potencialni primerek nekoga, ki bo odrasla v neprimerno osebo. Zaradi razmer doma, zaradi tega, kar ji nudi odrasli svet ne bo zmogla postati oseba, ki bi znala prisluhniti in pomagati, kar so lastnosti, ki jih ima danes malo ljudi.«

Miha Rodman nastopa v vlogi nasilnega Želeta, študij omenjene vloge pa je, kot je dejal, v spomin priklical tudi nekaj osebnih osnovnošolskih izkušenj doživljanja nasilja od vrstnikov. »Kot je rekel Vinko (Möderndorfer), ni slabih ljudi. Žele je iz družine, kjer je tudi njegov oče grobijan, ki se z nasiljem bori za svoj položaj in Žele počne isto v šoli. Sporočilo te vloge je, da se do nas obnašajo vsi tako, kot se mi obnašamo do drugih. Vlogo pravičniškega in resnicoljubnega Gašperja in Batmana pa igra Aljoša Ternovšek, ki se, kot je povedal, v tej vlogi ne počuti drugače, kot v resničnem življenju, v katerem resnica pogosto nima moči, da prebije zid laži. »Če te nekdo ne sliši, če veš, da imaš prav, je to zelo frustrirajoče, ker ti nihče noče in ne more pomagati. Treba je vedeti, kdaj se splača boriti in kdaj se moraš strateško umakniti. Če nekaj dolgo časa ponavljaš, to postane resnica. Če ti ne verjamejo, potem lažeš. Če česa ne moreš dokazati, potem tega ni. To so grozljivi stavki iz igre, ki pa so še kako prisotni v resničnem življenju. Kako naj mlad ali pa odrasel človek reagira na to? Lahko se zapreš vase, narediš samomor in izstopiš, ali pa tako kot Gašper, vzameš pravico v svoje roke,« je dejal Ternovšek.

V vlogi očeta in Perota pa se predstavi Borut Veselko, ki meni, da je odlična zamisel, da se o nasilju spregovori tudi skozi gledališko predstavo in da je treba na odru prikazati tudi skrajnosti. »Velik del problema je tudi to, da otrokom ne dajemo odgovornosti in seveda ne prevzemamo svoje vloge ob tem. Nočemo prevzeti odgovornosti na osebni ravni. To velja za celotno družbo,« je poudaril Veselko.

S predstavo Jaz, Batman želijo v Prešernovem gledališču Kranj odpreti ne le umetniško, pač pa tudi strokovno razpravo o nasilju med mladimi, zato so pripravili več spremljajočih dogodkov; konec tedna so si jo že ogledali nekateri kranjski osnovnošolci, jutri, ob kulturnem prazniku, si jo bo ogledal tudi minister za kulturo dr. Uroš Grilc, 17. decembra zvečer pa pripravljajo v gledališkem foajeju okroglo mizo Predstava se predstavi, na kateri bodo sodelovali režiser Vinko Möderndorfer ter družinska terapevta Leonida in Albert Mrgole, s katero želijo mlade, njihove starše, pedagoge in druge strokovnjake ter širšo javnost spodbuditi h kritičnemu premisleku o vzrokih za nasilje in zatiskanju oči pred njim.