Ime mi je Tanja Tomazin, sem doktorica književnosti, lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Beogradu. Lektorat za slovenski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu je največji lektorat slovenščine na svetu, vodi pa ga prof. dr. Maja Đukanović. Študenti z najrazličnejših smeri se s slovenskim jezikom lahko zgolj spoznajo (eno- ali dvoletni program), lahko pa postanejo pravi, diplomirani strokovnjaki za slovenščino. Na povabilo slovenskega gledališkega portala k ogledu na spletu dostopnih predstav so se odzvali študentje "Savremenog slovenačkog jezika" ("Sodobne slovenščine") 3. in 4. letnika, ki so bili jeseni 2020 sicer posvečeni govorniškemu in prevajalskemu delu, vendar so z veseljem izkoristili tudi priložnost za ogled slovenskih gledaliških predstav. Pisna odziva sta nastala izpod peres dveh nadarjenih študentk, Monike Bogdanović in Tatjane Badarević. V treh letih, kolikor kot lektorica delujem na Univerzi v Beogradu, sem spoznala, da so študenti vedno pripravljeni sprejeti dodatne izzive in delo, če jim jih le predstavimo na pravi način. Prav to ste nam omogočili tudi s svojim projektom.

***

Študentka Monika Bogdanović si je ogledala predstavo Jaz, Batman Vinka Möderndorferja (Prešernovo gledališče Kranj).

Predstava o medvrstniškem nasilju, težavah, ki jih nasilje povzroča, in obratno. Medtem ko ga napadajo šolski nasilneži, glavni junak Gašper poskuša najti pravico, išče pomoč, a mu nihče ne prisluhne. Starši se ukvarjajo s svojimi stvarmi in ga ne znajo poslušati. Prijatelj oziroma oseba, ki jo je imel za prijatelja, ga je izdala, ko ji je hotel pomagati. Izkazalo se je tudi, da mu še prijateljica ne verjame, da sploh ni njegova prava prijateljica. Gašper se odloči vzeti pravico v svoje roke in tudi sam postaja nasilnež. Je imel sploh izbiro?

Predstava mi je bila zelo všeč, prav toliko zabavna kot resna. Izbrala sem jo po čistem naključju, ne da bi prebrala, za kaj gre, in četudi bi, bi izbrala prav to. Za hip sem pozabila, da igralci niso zares otroci. Mislim, da je to pomembna zadeva, da je veliko Gašperjev med nami. Spomnila sem se svojega otroštva in težav, ki sem jih imela. Spomnila sem se tudi problematičnih sošolcev, za katere nihče ni imel časa. Sprašujem se, kaj je z njimi danes. Mislim, da je zelo pomembno, kako delamo z otroki, lahko jim spremenimo življenje. Naj še dodam, da je najbolj realna in žalostna stvar, ki velja za vsak sistem: »Izjeme so posamezniki. Posameznik pa ni pomemben.«

Študentka Tatjana Badarević si je ogledala predstavo Malomeščanska svatba Bertolta Brechta v režiji Mateje Koležnik (Drama SNG Maribor).

Na spletu sem se odločila pogledati predstavo Malomeščanska svatba.

Predstava je zelo sproščujoče vplivala name in je bila tudi zelo zanimiva. Spregovorila je o družinskem življenju v Sloveniji pa tudi o slovenskemu družabnem življenju. Na komičen način je opisana slovenska družina. Opazila sem, da je slovensko družinsko življenje zelo podobno srbskemu. Predstava nam govori tudi o napačnih prepričanjih in medsebojnih odnosih. Tudi sama sem videla in doživela to, kar je v predstavi prikazano na komičen način. Predstava je bila vesela in lepo sem se počutila.