Predzadnjo premierno uprizoritev v prvi polovici koledarskega leta kot soavtorici koncepta podpisujeta režiserka Eva Nina Lampič ter dramatičarka in dramaturginja Simona Hamer, kot soustvarjalci pa so se jima pridružili člani ožje ustvarjalne ekipe: scenograf Dani Modrej ter igralca Maruša Majer in Nejc Cijan Garlatti.

Izhodišče gledališke uprizoritve se vrti okrog besede nisem, ki nikalni obliki navkljub deluje kot osnova za določanje nekoga oziroma nečesa. Pri tem se soustvarjalci niso ustavili zgolj pri določanju znotraj gledališkega prostora, temveč so vprašanja identitete, reprezentacije, istosti, homogenosti, spreminjanja, itn. prenesli tudi v polje življenja izven gledaliških zidov. Tako ne čudi, da so v okviru svojih beleženj delovnega procesa kot začetna vprašanja izpostavili razmišljanja o temu, kaj lahko sem ali nisem na odru, kaj lahko sem ali nisem v Sloveniji, družbi, svetu ...

Vsebina in forma predstave sta se oblikovala v času kreativnega procesa, temelječega na soustvarjanju in skupinskem raziskovanju. Preko diskusij, govornih in fizičnih improvizacij se je izoblikoval uprizoritveni material, ki ga opredeljuje raznovrstnost idej, prizorov, slik in hkratno iskanje vsebinskega težišča, kar definira tudi samo strukturo predstave. Svoja razmišljanja, dvome in izzive, s katerimi so se soočali, je ustvarjalna ekipa spremljala tudi v obliki spletne virtualne delovne beležke, kjer je zabeležen celoten deloven proces.

Končni rezultat je tako predstava, ki temelji na raziskovanju in grajenju skozi dramaturgijo ponavljanj, variacij, kontrastov, paradoksov in prekinitev; pomen predstave se tako zgodi skozi oblikovanje in strukturiranje dogodkov in ne skozi predhodno oblikovano tezo. V dobri uri trajajoči predstavi bo nalogo raziskovanja in umeščanja prevzel igralski dvojec Maruše Majer in Nejca Cijana Garlattija, ki ju je kritiška in splošna javnost že imela priložnost spoznati v različnih vlogah neodvisne scene.