Čakali sta nas kar dve bralni uprizoritvi. Študentje 4. letnika Dramske igre so bralno uprizorili Seciranje sneženja Sare Stridsberg, ki govori o mladi kraljici (sama hoče, da jo nazivajo z nazivom Kralj), Kraljevski deklici, ki se hkrati sooča s prevzemanjem oblasti po očetovi strani ter iskanjem svoje osebnostne, predvsem pa spolne identitete. Študentje 3. letnika pa so bralno uprizorili dramo Kličem svoje brate Jonasa Hassena Khemirija. Drama se spopada z migranti in stigmo, ki jo nosijo zaradi drugačnosti. Vse bralne uprizoritve švedskega fokusa je režirala Nina Rajić Kranjac.
Po kratkem odmoru je sledil moderiran pogovor. Prvi del, ki je bil namenjen pogovoru o delu Jonasa Hassena Khemirija, se je zaradi svetovno aktualne tematike migrantov zavlekel kar do konca predvidenih dveh ur, ki sta nam bili namenjeni. Migranti so prisotni povsod. Slovenci smo s podobno, vendar ne popolnoma isto tematiko, seznanjeni že skozi dela Gorana Vojnovića (npr. Jugoslavija ter Čefurji raus). Večina nas pride v stik z migranti iz bivših jugoslovanskih držav, ki so nam po narodnosti blizu, na Švedskem pa migranti izhajajo iz veliko bolj oddaljenih (predvsem vzhodnih) držav, s popolnoma drugačno kulturo. Pri prevodu so se potrudili, da tega niso 'vrgli v en koš'. Čeprav smo morali zaradi časovne stiske le-ta pogovor opustiti ter se posvetiti drami Seciranje sneženja, se je razvnel tudi slednji pogovor o vprašanju spolne identitete ter slovenske dramatike, ki se s tem spopada. Drami, ki govorita o 'anomalijah' večinske družbe (migranti, ne-heteroseksualci) sta namreč tako močni ter interesantni, da si zaslužita več kot kratek opis in hiter klepet.
***
Vsebino Biltenov 51. Festivala Borštnikovo srečanje in [B]bloga ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke.
Povezave: