NORA 1: Ste še tam?
HELMER 2: Sem.
NORA 1: In?
HELMER 2: Moral bom pogledati v slovar novih besed.
NORA 1: Poglejva skupaj.
(odlomek iz besedila)
Drama Evalda Flisarja Nora Nora postavlja nekaj vprašanj že pred branjem.
Dve Nori, dva Helmerja. Dva para, ki živita vzporedno v istem stanovanju, ne da bi vedela drug za drugega. Prvi par, ki se na začetku drame šele spoznava, pri drugem pa že zasledimo težave v odnosu. V dramskem besedilu prihaja do prehajanja iz iluzije v deziluzijo in obratno – para namreč predstavljata namišljenega partnerja, kakršnega si želijo (iluzija), dokler se to ne uresniči. Takrat v to »čudovitost« zareže meč deziluzije.
Pomembno vlogo v besedilu imajo slovarji. Slovar novih besed uporabljajo, dokler so v ospredju pozitivna čustva. Iluzija popusti, odnosi postanejo brez čara, grobi, nastopita slovar klišejev in slovar simptomov. Na koncu se odpre veliki slovar tišine.
Znano nam je, da se je Nora v drami Henrika Ibsena počutila kot lutka, igrača. V Flisarjevi drami, ugotavlja Katja Podbevšek, je posebna igrača jezik, ki omogoča besedne igrice in spopade med liki.
Besedilo priporočam v branje navdušencem nad Ibsenovo Noro pa tudi tistim, ki to niso. Flisarjeva drama namreč postavlja veliko vprašanj, spodbuja razmišljanje, zabava z besednimi igricami in »modernim« jezikom, izrazi.
Povezava: Nora Nora