Nejc Gazvoda: Tih vdih
Če niste videli predstave Tih vdih, preberite besedilo. Dijake sem na predstavo pripravila, po ogledu smo o njej govorili in pisali, prilagam zapis, objavljen na šolski spletni strani. Še po pol leta si v razredu in na hodnikih slišal: »Si pa res k Tamala.« Ali: »Tist model Janez iz Tihega vdiha … faca.« Ali v razredu: »Sej se lohk še mal pogovarjamo o tistih čudakih iz MGL-ja.«
Ob obravnavi Matjaža Zupančiča (drama Hodnik) so poskočili: »Profesorca, tukaj je tud Tamala.« In so vsi vedeli, kam sodi opomba.
Ogled gledališke predstave Tih vdih v MGL-ju
(Objavljeno na spletni strani SŠFKZ: 12. januarja 2020)
V torek, 5. 11. 2019, ob dvanajstih, smo se skupaj s sošolci odpravili proti Mestnemu gledališču ljubljanskemu. Ob enih so se ugasnile luči in predstava se je pričela. Drama traja eno uro in petdeset minut, a nas avtor Nejc Gazvoda s svojo ekipo motivira z vedno novimi dogodki in napetim dialogom, značilnim za naš čas. – Zgodba govori o družini, ki je pred enim letom izgubila očeta in moža. Na ta dan najmlajša članica družine ”Tamala” odhaja v Ljubljano študirat medicino. V drami nastopata tudi starejša sestra in brat, ki se soočata vsak s svojimi problemi (neplodnost in otrok iz prejšnje zveze), in pa mama, ki seveda ne razume njihovih težav. Tamala zgodbo pred občinstvom razvija tako, da se vrača nazaj v času, ko riše album za svojo mamo. Takrat, ko zgodbo pripoveduje oziroma se ta odvija pred nami, je namreč Tamala stara že štirideset let. Ljudje okoli nje so se spremenili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju se pred občinstvom razplete družinska zgodba, v kateri se lahko najde vsak od nas. Predstava se nas je dotaknila, ker je sodobna in prikazuje družinske odnose skozi smeh in solze.
Avtor/-ica prispevka: Tara Delič, 4. Zb
Tone Peršak: Si b'la tam?
Drama prikazuje oddaljevanje zakonskega para: vsak živi v svojem intelektualnem, kariernem in osebnostnem mehurčku. Čeprav se Barbara in Miro tega občasno zavesta, pa obema ego onemogoča, da bi situacijo opazila, jo začela reševati in jo morda celo rešila. Všeč mi je, da ni veliko podatkov o njuni službi, družinah, prijateljih, celo otrok nimata, torej je drama res osredotočena na problem. Tako le od zunaj lahko opazujemo stopnjevanje njunega oddaljevanja, poudarjeno z gibanjem po stanovanju, s prehranjevanjem in gledanjem TV. Didaskalije so integralni del besedila in podčrtajo problem. Jezik je naravno pogovoren.
mag. Lidija Golc
V Ljubljani, 24. marca 2021
Povezava: Tih vdih
Povezava: Si b'la tam?