Žiga Udir / Foto: Peter Uhan
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Mojca Belak: "Če bi mi dopuščal čas, bi si predstavo ogledala vsaj še enkrat, predvsem zaradi vas." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
Žiga Udir / Foto: Peter Uhan
Dragi Žiga.
Ne poznava se in vem, da bi bilo vljudno začeti to pisanje s "Spoštovani" ali pa z "Dragi g. Udir", a se mi zdi oboje premalo osebno. Všeč mi je, da mi pobuda Pismo mojemu igralcu daje možnost, da vam napišem nekaj besed.
Novembra 2019 sem doživela vašega Christopherja v sklopu abonmaja v Gledališču Koper. S svojo izjemno igro ste se mi globoko vtisnili v spomin in veselila sem se prihodnjih predstav, v katerih vas bom lahko gledala v različnih vlogah.
Roman Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa poznam, odkar je izšel v Veliki Britaniji, in ko sem videla, da ga bodo uprizorili, me je zelo zanimala prav upodobitev Christopherja. V romanu si bralec lahko predstavlja mladega fanta z vsemi njegovimi avtističnimi težavami, nisem pa pričakovala, da bo lahko tako zelo zaživel tudi na odru.
S tremi besedami: bili ste odlični. In še s tremi: bili ste fantastični. Če bi mi dopuščal čas, bi si predstavo ogledala vsaj še enkrat, predvsem zaradi vas. Prepričana sem, da če ne bi bili v naslovni vlogi vi, ki ste nosili največjo težo s tako čutečo upodobitvijo avtističnega fanta, verjetno celotna uprizoritev ne bi bila tako dobra.
Želim vam, da se kmalu vrnete na odrske deske in s svojim nespornim talentom uprizorite še veliko likov. Odkar sem vas videla v Kdo je umoril psa, sem pozorna na to, kje ste zasedeni.
Lep pozdrav,
Mojca Belak
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-mojemu-igralcu-zigi-udirju-1