Amelia Kraigher, urednica, je najprej povedala nekaj besed o sami reviji Maska, katere zametki segajo že v daljnje leto 1920, v obliki, kot jo poznamo danes, se pravi s fokusom na sodobnih umetniških praksah, pa revija obstaja od leta 1991. Zavod Maska, ki na leto izda približno štiri dvojeznične številke, med drugim skrbi tudi izobraževanje, raziskovanje produkcijo ter izdajo knjižnih publikacij, o katerih so v sredo spregovorili njihovi uredniki.
Najprej je bilo govora o publikaciji z naslovom Praznovanje možnosti transformacije, ki jo je predstavila Nena Močnik. Zbornik skozi teorijo in prakso obravnava področje gledališča zatiranih, obenem pa predstavlja pomemben prispevek k dozdaj še teoretično neobravnavanih praksah na Slovenskem. Da gre za pomemben prispevek k dialogu na tem področju priča debata, ki se je odvila tekom predstavitve, in ki je, ponovno, odprla zanimiva vprašanja ter probleme, s katerimi se gledališče zatiranih spopada: Kakšni vlogo igra v gledališču zatiranih estetika? Kje so njegove meje? Kakšni so njegovi učinki? Kakšno vlogo igra pri tem zatiralec? ipd.
No one should have seen this – The theatre of Via Negativa je publikacija posvečena desetletnici obstoja Via Negative, ki jo je uredil Bojan Jablanovec, ustanovitelj imenovanega gledališča, predstavila pa performerka Nataša Živkovič. Gre za inovativno oblikovano publikacijo, ki je bogata tako v besedi kot v sliki, spregovori pa tako o začetnem valu gledališča, ki si je v svojem nastanku zadal sedemletni cilj uprizoritve sedmih grehov, od leta 2008 naprej pa sledi konceptu novega pod naslovom Via Nova.
Kot tretja je nastopila Katja Čičigoj, ki je spregovorila o knjigi Bojane Kunst Umetnik na delu. Gre za zbirko esejev, ki v svojem bistvu problematizira odnos med umetnostjo in poznim kapitalizmom, v katerem, če povzamemo Čičigojevo, umetnik predstavlja idealnega kapitalističnega delavca. Bojana Kunst v svoji knjigi umetniku ponudi paradoksalno rešitev s tem, ko pravi, da bi bilo treba delati manj oz. drugače.
Zadnja, četra knjiga, ki je bila postavljena v fokus predstavitev pa je bila publikacija Claire Bishop Umetni pekli, ki sta jo uredila Janez Janša in Amelia Kraigher. Claire Bishop v svojem delu problematizira participarno umetnost in politika gledalstvo ter se na neki točki sprašuje tudi, kaj sploh še lahko ostane od umetnosti, če ji odzvame vse elementarne lastnosti, med drugim tudi občinstvo.
Zadnja predstavitev knjig je ponudila pomemben vpogled v aktualne tematike, za katere si Zavod Maska prizadeva, da se jih dokumentira, s pogovori, kot je bil ta, pa tudi spodbuja k dialogu, ki je pomemben, in za katerega upamo, da bo drugo leto (v večjem številu) vznemiril radovedne glave.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave: