Alenka Mrakovčić, 19. 10. 2013

Dvojina za tri pare in štiri plesalke

Življenje je narejeno za dva. Ob mizi sta dva stola. Dva kozarca za šampanjec. Dva čokoladna bonbona v škatlici. Svet je narejen za dva. Tudi ples je narejen za dva. Za Pio in Pina Mlakarja je bil prav gotovo. Korak v dvoje po Pii in Pinu koreografov Gregorja Luštka in Rosane Hribar, ki je bil uprizorjen v produkciji Anton Podbevšek teatra in Flote Ljubljana, raziskuje odnos med plesalcema – enkrat sinhronost, drugič konflikt. Glasba najde svoj par v tišini.
:
:
foto Borut Peterlin
foto Borut Peterlin
foto Borut Peterlin

Navdih za predstavo je življenje para – para, ki je življenje in nenazadnje svojo zvezo posvetil plesu. Spremljamo ju skozi tri pare: Jette Ostan Vejrup in Borisa Ostana, Rosano Hribar in Gregorja Luštka ter Petro Zupančič in Jana Ravnika. Vsak izmed njih pripoveduje na svoj način, vsi pa izžarevajo idejo, ki jo lahko danes iščemo z lupo. Po eni strani iskanje enakosti in popolne sinhronosti v gibu in izraznosti, po drugi pa zanimivejši konflikt in reakcija. Dvojnost ustvarja dinamiko, ustvarja napetost in omogoča sprostitev, natančna koreografija, ki je tesno povezana z glasbo in njeno odsotnostjo pa gledalca nagovarja z gibom in ne z besedami, ki se pojavljajo mimogrede, ne s svetlobo, ki spremlja dogajanje in ne z glasbo, ki še več pomeni, kadar je ni.

Izogiba se vlogi spremljevalke, tako da se raje umakne, s čimer daje plesu še večji zagon, vzdržuje pozornost in gledalcu odpira nov pogled na ples, ki ga morda ni bil vajen – kako naj razumemo ples brez glasbe?

V ospredje stopijo koraki, tisti v dvoje, troje, četvero ali pa kar posamezno (flamenko Ane Pandur), dih in nazadnje še glas. Nekaj objektov v prostoru se s svetlobo zlije v oder, ki je namenjen zgolj plesu, koreografija pa prevzame prednost pred režijo. Videti je, da je vsak trenutek predstave, ki ni ples, prav tako delček natančne koreografije, kar prinaša nenehno napetost, hkrati pa mir, rahločutnost in poetičnost ter dviga Pio in Pina korak nad trden vsakdanji svet.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

FBS

Povezani dogodki

Sandi Jesenik, 26. 10. 2013
Preživeti in živeti z odrsko umetnostjo
Sara Korošec, 26. 10. 2013
Umetnost in izobraževanje
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
V znamenju barv
AB, 25. 10. 2013
Knjige na FBS: Tretji dan
Ana Lorger, 26. 10. 2013
Dnevnik
ŽŽ, 23. 10. 2013
Dnevniški zapis
Iza Strehar, 23. 10. 2013
Od kje izvira potreba po umetnosti?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Smo kot velika sadna solata.«
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Vsako leto sem videl nekaj izjemnega.«
Viktorija Aleksovska, 26. 10. 2013
Ali Madonna hodi v gledališče?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Imate izjemno močno kulturo.«
Sara Korošec, 22. 10. 2013
Kulturne migracije in centralizacija
KiM, 22. 10. 2013
Ko golota postane klasika
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
Also sprach Cage
Rok Andres, 19. 10. 2013
Zakaj Festival spričo teh časov?