Ker živim v Avstriji in sem zadnje čase zelo malo (skoraj nič) v stiku s slovensko sodobno dramo, se mi je ta izziv zdel sila simpatičen. Po kratkem pregledu SIGledalove baze besedil se mi je najbliže zdela tematika Svetinove drame ABC oder KRIEG, saj se sam pogosto srečujem s sorodno slovansko tematiko, z vprašanjem narodne pripadnosti in pomenom maternega jezika. Pogosto inspiracijo črpam ravno v južnoslovanski kulturi.
Drama nas nagovori s kar dvema prologoma, že takoj nam je jasno, da bomo vzporedno sledili dvema enakovrednima zgodbama. Spremljali bomo prijateljski odnos Prešerna in Čopa ter odnos Karadžića in njegove hčere Mine.
Srečamo se s cenzuro, ki jo na Dunaju po cesarjevem pooblastilu izvaja Kopitar, z zametki gramatike (tako slovenske kot srbske), z idejo o ilirskem jeziku, ki bi združil vse južne Slovane. Zanimivo je spremljati napetost med Kopitarjem, Čopom in Prešernom, ki večinoma izvira iz medosebnih nesoglasij. Vprašanje je, kakšna naj bi bila slovenska slovnica, kakšna je njena vloga. Kakšno naj bi bilo slovensko pesništvo, kakšne vrednote naj bi zagovarjalo … Čeprav sta ženski vlogi stranskega pomena, je lepo videti emancipirani ženski z lastnim mišljenjem, ki sta postavljeni v to časovno obdobje.
Delo me je motiviralo, da sem po prebranem nadalje raziskoval položaj, razvoj, vplivne ljudi … vseh slovanskih narodov v času Habsburške monarhije, iskal vzporednice med njimi, saj kot Svetina izpostavi v delu, je bila večina monarhije slovanska.