Novice
Pogovor z gledalcem (p)o predstavi: Forced Entertainment: Jutrišnji žuri, EXODOS, 25. 4. 2013. Več
Pogovor z gledalcem (p)o predstavi: Miet Warlop: Springville, EXODOS, 23. 4. 2013. Več
Pogovor z gledalcem (p)o predstavi: Clément Layes, Public in private: Stvari okrog nas, EXODOS, 17. 4. 2013. Več
Duda Paiva, nekoč plesalec, danes umetnik, ki raziskuje prostor med plesalcem-animatorjem in lutko. Močnejšo povezanost z gledalci je pogrešal že kot plesalec, ki je iz Brazilije leta 1996 prišel na Nizozemsko, kjer je odkril magičnost oživljene lutke. V koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana bo po plesni ekstravaganci o ljubezenskih lutkah kot substitutih za realne partnerje Love Dolls iz leta 2009 predstavil še Bestiaires. Več
Britanski umetnik Tim Etchells, kurator festivala Exodos 2013 je, kot sam pravi, za festival izbral skupino vzhajajočih zvezd, ustvarjalcev, ki so s svojim delom v minulem desetletju pritegnili njegovo pozornost. O svojem ustvarjanju je v pogovoru dejal, da poskuša v svojih delih "odnos do gledalca vključiti na dinamičen in zanimiv način". Več
Tokratno edicijo mednarodnega festivala Exodos odpira slovenski režiser Mare Bulc s predstavo brez igralcev, a ne brez nastopajočih. Gledališke deske je okupirala šesterica glasbenikov, ki po glasbenem stilu ne sovpadajo, a prav s tem razpirajo nove možnosti sodelovanja, prepleta in pristopa h glasbi. In tudi zunaj nje. Saj vendarle gre za gledališče. In tudi za življenje. Za nenehno izzivanje in spopadanje, premeščanje, pretapljanje in razvoj. Medija in sebe. Gremo vsi! je tako mogoče brati kot povabilo. K ogledu predstave. K spremembam. K transformaciji. Tistih na odru. Kot tudi tistih izza odra. In nazadnje tudi nas. GREMO VSI! Več
Predstavljamo zanimiv video projekt, imenovan Be stone no more – A tabletop Shakespeare, katerega del je bila tudi Eva Nina Lampič (1985), mlada slovenska režiserka, trenutno podiplomska študentka v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Več
Dobitnik letošnje nagrade za najboljše dramsko besedilo je Evald Flisar. Več
Dejstvo pač je, da je glede slovenske dramatike v (gledališki) praksi prepoznati predvsem boleče udejanjanje izgovora, ki ga slišimo s strani gledališč – tvegati z novimi in neznanimi imeni domače dramatike ne moremo. Kar je predvsem problem gledališč in njihovega repertoarnega in širšega razmisleka, kaj želijo, kaj jih intrigira, kako se umeščajo v domači in širši prostor in čas današnjega sveta. Več