Prelet

6. gledališki festival

Priložnost za premislek o protislovjih časa
Slovensko mladinsko gledališče je festival Prelet prvič pripravilo leta 2007. Zasnovan je kot pregled predstav našega gledališča, ki več kot pol stoletja vsebinsko, idejno in estetsko razpira, širi in pod vprašaj postavlja konvencionalne meje gledališke umetnosti. Letos ga prvič pripravljamo v sodelovanju z Gledališčem Glej, z neodvisno gledališko organizacijo, s katero nas povezuje podobno razmišljanje o umetnosti in njeni družbeni vlogi. Otvoritev in sklepno prireditev festivala pa pripravljamo skupaj s hrvaškim festivalom Perforacije, ki vsako leto v Zagrebu, Dubrovniku in na Reki predstavlja performanse, gledališke in plesne predstave umetnikov iz balkanske regije.

Slovensko mladinsko gledališče deluje v poslopju Baragovega semenišča v Ljubljani, kjer imamo tri dvorane. Smo gledališče s štiriindvajsetčlanskim igralskim ansamblom, ki sodeluje z različnimi režiserji iz Slovenije in tujine. Vsako leto od dvajset do trideset predstav odigramo tudi na festivalih in v gledališčih v tujini, zato smo bili leta 2008 proglašeni za evropskega ambasadorja kulture. Letos bomo s predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! v režiji Oliverja Frljića odprli Kunstenfestivaldesarts v Bruslju, se predstavili na festivalih TransAmériques v Montrealu, Theaterformen v Braunschweigu in Nove drame iz Evrope (Neue Stücke aus Europa) v Wiesbadnu in Mainzu, čakajo pa nas tudi številna druga mednarodna gostovanja.

Upamo, da bo 6. Prelet gledališko doživetje, ki nam bo omogočilo, da skupaj z našim občinstvom razmislimo o protislovjih časa, v katerem živimo.
(Uršula Cetinski, direktorica in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča)

***
Sveže vezivo
Gledališče Glej je ves čas gradilo na inovativnih pristopih in avtorjih, med katerimi so se v več kot štiridesetih letih delovanja znašla številna imena, ki so močno zaznamovala slovenski in širši gledališki prostor. V najstarejšem še delujočem eksperimentalnem gledališču v Sloveniji so se skozi desetletja kalili režiserji, dramaturgi, dramatiki, igralci, kostumografi, scenografi, glasbeniki in drugi gledališčniki, in številne med njimi lahko danes označimo za stebre ali celo že klasike slovenskega gledališča. A gledališče, kakršno je ljubljanski Glej, ni bilo nikoli dolgo vezano na posamezno ime, na enega ustvarjalca, na osamljenega avtorja-režiserja. V njem nezaustavljivo vznikajo nove in nove generacije gledališčnikov in s seboj prinašajo svežo energijo in nov naboj, ki ga gledališče, kot je Glej, ki je zavezano produkciji in slavljenju novega, drugačnega in marginalnega in ki ne pristaja na logiko, da bi s težo blagajniškega inkasa merili kakovost gledališkega programa, vedno znova potrebuje. Prav menjava ustvarjalcev, ta nenehna sprememba, je edina stalnica, ki jo Gleju lahko pripišemo.

Na festivalu Prelet bomo predstavili izbor predstav iz zadnjih dveh sezon, predstave, ki izpričujejo raziskovalne režijske pristope (prisegajo na proces, dopuščajo produktne napake), in tako izpostavili nove, prihajajoče gledališke režiserje in režiserke. Izjemno sem vesel, da se je Slovensko mladinsko gledališče letos odločilo, da k festivalu povabi tudi Gledališče Glej. Današnji čas je namreč zaznamovan z vsesplošnim zmanjševanjem sredstev, racionalizacijo in združevanjem kulturnih institucij na upravljalsko-administrativni ravni, združitev Mladinca in Gleja v skupnem preglednem festivalu pa je v časih, ko je solidarnost postala kletvica, predvsem vsebinsko-programska združitev in kot taka slovenski gledališki sceni prinaša sveže vezivo in protiutež neoliberalno usmerjeni kulturni politiki.
(Marko Bulc, umetniški vodja Gledališča Glej)

***
Mladinsko in Glej, transformatorja slovenskega gledališča
Kaj hitro lahko spregledamo dejstvo, da sta Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej povezani s številnimi nevidnimi vezmi. Njuna zgodovina je reliefni zemljevid sodobnih gledaliških praks spreminjevalcev slovenskega gledališča druge polovice dvajsetega stoletja. Številni umetniki so delovali v obeh gledaliških organizmih. Izpišimo jih samo nekaj: Dušan Jovanović, Marko Slodnjak, Vito Taufer, Martin Kušej, Tomaž Pandur, Eduard Miler, Matjaž Pograjc, Vinko Möderndorfer, Matjaž Berger, Tomaž Štrucl …

Pot, ki jo je Mladinsko prehodilo v zadnjih nekaj več kot petih dekadah svojega obstoja od leta 1955, se je začela s pionirskim dejanjem ustanoviteljice prvega eksperimentalnega gledališča na Slovenskem, karizmatične režiserke Balbine Baranovič. Ta pot je enega svojih vrhuncev dosegla z ugledno proglasitvijo SMG za evropskega ambasadorja kulture leta 2008.

Glej je nekaj desetletij pozneje ustanovila revolucionarna generacija performativnega obrata, na čelu katere je bil Dušan Jovanović. Leta 1980 se je ta generacija preselila v Mladinsko in zgradila najvplivnejše politično postdramsko gledališče nekdanje Jugoslavije. Do leta 2000 so tudi nove generacije delovale v obeh gledališčih. Mladinsko pa je postalo središče inovatovnih uprizoritvenih praks, ki so jih združevali brookovska zaveza k raziskavi in artaudovski poudarki neteološkega gledališča, značilni tudi za estetski boom zadnjih dveh desetletij.

Leta 2012 sta se obe gledališki jedri odločili, da v obliki dialoga skupaj predstavita svoja snovanja: drugo drugemu postavljata ogledalo v okviru festivala Prelet, temu zrcaljenju pa v  otvoritvenem in zatvoritvenem dogodku premiernih performansov dodajata še sodelovanje z izjemno inovativnim hrvaškim festivalom Perforacije. Geslo tega uprizoritvenega slavja, ki ga bosta gledališči proslavili z občinstvom, bi lahko bilo Združeni bomo zmogli. In preživeli.
(dr. Tomaž Toporišič, dramaturg SMG)

***
Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej
Koproducent otvoritve in sklepne prireditve: festival Perforacije, Zagreb, Hrvaška

Vse predstave bodo spremljali angleški nadnapisi.