»Mejnik modernističnega filma v 1970. letih ostaja India Song. Skoraj v celoti se dogaja med dolgo večerno zabavo v francoski ambasadi v Vietnamu. Pari plešejo lenobni tango, nosi jih skozi kader ali pa pridrsavajo iz mraka v neznanskem ogledalu, ki obvladuje parter. Nikogar ne vidimo govoriti. Brezimne glasove je slišati, kot da komentirajo tisto, kar vidimo, čeprav so ti glasovi v sedanjosti, dogajanje pa je v preteklosti. Še več, večina dramatičnega dogajanja – zapeljevanje, izdajstvo in samomor – poteka zunaj kadra ali na površini ogledala. India Song je eksperiment z nepopustljivim tempom: Durasova je vsak gib in gibanje kamere izmerila s kronometrom. Ne vemo niti tega, ali se je to, kar gledamo, res zgodilo ali pa je le nekakšna simbolna upodobitev razmerij med liki. Hrum zvočnega traku nakazuje, da se na zabavi tare ljudi, a statični in dolgi posnetki kažejo le protagoniste. Film zvleče gledalca v hipnotično sanjarijo, hkrati pa meditira o omejenosti kolonialnega vsakdana.«
(Kristin Thompson, David Bordwell, Svetovna zgodovina filma)
Režija in scenarij: Marguerite Duras
Jezik: francoski, angleški in slovenski podnapisi
Organizacija: Slovenska kinoteka
V sodelovanju: Mesto žensk
S podporo slovenskega Francoskega inštituta Charles Nodier
India song
:
: