Selektorji o Gibanici 2011: Virve Sutinen

Rada prebiram knjige in običajno berem vsaj štiri knjige hkrati. Zato, ko razmišljam o konceptu platforme ali prikazovanj, delujem podobno kot berem – prej kot disciplina ali izbran okus me žene radovednost. Poleg tega se moja naloga tudi razlikuje od naloge kustosa ali sestavljavca programa in je prej primerljiva z nalogo impulzivnega bralca. Pravzaprav platforma ni ne festival ne sezona, saj so zanjo značilni predpogoji, opredeljeni regionalno ali nacionalno.

Spominjam se prve od vseh estonskih plesnih platform leta 1998, ki je vse in vsakogar predstavila kot politično dejanje. Četudi mi je program omogočil spoznati številne umetnike, katerih delu sem lahko sledila vse do danes, mi je najbolj ostalo v spominu vzdušje, ko smo poskušali opredeliti, formulirati in izraziti velikansko družbeno spremembo ter zajeti ta občutek, ta zagon, to svobodo s pomočjo plesa.

Ko sem se tokrat zakopala v kupe zgoščenk, me je že samo ob obsegu ustvarjalnosti in angažiranosti v plesu preplavil skoraj enako močan občutek. Pojavljale so se skupne skrbi ali vprašanja in pogosto ponavljajoče se teme, kot so spol in družbeni spol, identiteta, komodifikacija in medčloveški odnosi. Ne glede na to, kako močno se človek zaveda kulturnih razlik, ne razume zlahka umetniških izbir, ki izhajajo iz zelo raznolikih resničnosti. Navsezadnje, komu je mar, ali razumem celoto ali ne, ali pa me ta sploh ne nagovori, če sem le zmožna prepoznati občutek nujnosti v uprizoritveni in plesni kulturi. Nekaj zagotovo vem: uprizoritvena scena v Sloveniji ni v celoti komodificirana. Pojavlja se veliko zanimivih stvari, ki nemara nimajo produkcijske vrednosti, ki bi bila potrebna za prodor na mednarodno tržišče, a kljub temu zastopajo druge pomembne vrednote. Še posebej sem uživala v občutku "undergrounda" ali alternative, ki je na scenah drugih držav do velike mere izkoreninjen. Poleg tega je večina predstav resnično interdisciplinarnih in bolj povezanih s sodobnim performansom kot s koreografijo v akademskem smislu. Pogosto se pojavljajo tudi gole ženske, ki označujejo druge stvari, kar je pomenilo izziv za feministko v meni. Uživala sem v glasbi in vizualnosti mnogih predstav.


Zelena luč / foto DUM

Če bi bilo mogoče, bi si želela, da bi platforma prikazala vse prejete predloge. Ker pa bi bilo to komaj izvedljivo, se je potrebno odločiti za izbor s hkratnim zavedanjem, da nikakor ne more ponazoriti resnične raznolikosti ali resničnosti. Gre zgolj za en sam zorni kot. Tako je, kot bi tiste štiri knjige, ki me čakajo na nočni omarici, predstavljale celotno knjižnico.