Kdaj: sobota, 26. februar ob 20.30
Kje: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
Mala Kline je uveljavljena plesna umetnica, ki je svoje prve mednarodne izkušnje pridobila pred svojo polnoletnostjo, zanjo pa bi morda izmed slovenskih koreografov in plesalcev še najbolj držala Žižkova teza, da je človek najbolj noter tako, da je čimbolj zunaj, saj s svojimi »življenjem in delom«, razpetim med Ljubljano in svetom, to svojo pozicijo prakticira – včasih se zdi – prav metodološko dosledno in uspešno. Trenutno v Amsterdamu študira in dela v podiplomskem izobraževalnem programu Das Arts.
Njene koreografije se v zadnjih letih po eni strani dotikajo ikon popularne kulture in freudovskega polja ter se dramaturško nanašajo na poetiko nonsensa, absurdizmov in pomenskih mrež, da bi razprle tiste regije pomenov in smislov, ki jih običajni načini označevanja ne dosežejo. Bliss nastaja iz nekaterih temeljnih vprašanj o umetnosti in umetniku v sodobnem kontekstu, o razlogih za delo in smislu umetnosti danes. Osnovna, težka in hkrati odrešilna vprašanja.
Kritike:
Predstava z odtegovanjem manifestnega smisla vsakega gledalca primora k temu, da jo osmisli sam v skladu s svojim dojemanjem »blaženosti«, ki mu ga nudi umetniško izkustvo. In tudi pričujoči zapis seveda iz tega ni izvzet. Blaženost umetniškega izkustva, ki je botrovala pričujočemu poskusu osmišljanja predstave, je prav ta: razpiranje glodajočih vprašanj, ki ne dobijo odgovora in ki te spremljajo še dolgo po koncu predstave; vtis, da ti je nekaj ušlo in da se v videnem skriva še marsikaj, kar bi želel odkrivati še enkrat. Ali dvakrat. Ali trikrat … Danes je ob ogledu predstav na žalost nadvse redka želja, da bi blaženost ponovno doživeli. Več
(Katja Čičigoj, Bliss – blaženost nenehnega iskanja smisla umetnosti, SiGledal, 9.9.2010)
Avtorji: Mala Kline, Massimiliano Cuccaro, Leja Jurišić, Vania Rovisco, Petra Veber, Mike Winter
Izvajalci: Primož Bezjak, Leja Jurišić, Mala Kline, Vania Rovisco, Mike Winter, Drago Ivanuša (glasba v živo)
Koncept: Mala Kline
Prostor, kostumi, luč: Petra Veber
Dramaturgija: Simona Semenič
Zvok: Sašo Kalan
Asistent: Anna Nowicka
Tehnični direktor: Andrej Petrovčič
Izvršna producenta: Žiga Predan, Irena Silič
Produkcija: Mala Kline
Koprodukcija: Društvo Pekinpah – Kink Kong, Bunker, Ljubljana, Španski borci/EN-KNAP, Transforma, Maska
Povezave:
- Fotogalerija na SiGledal
- Leja Jurišić na Wikiju
- Petra Veber na Wikiju
- Mala Kline v Repertoarju
- Leja Jurišić v Repertoarju
- Petra Veber v Repertoarju
Obiščite tudi http://2011.gibanica.eu/sl/
Kritike:
Predstava z odtegovanjem manifestnega smisla vsakega gledalca primora k temu, da jo osmisli sam v skladu s svojim dojemanjem »blaženosti«, ki mu ga nudi umetniško izkustvo. In tudi pričujoči zapis seveda iz tega ni izvzet. Blaženost umetniškega izkustva, ki je botrovala pričujočemu poskusu osmišljanja predstave, je prav ta: razpiranje glodajočih vprašanj, ki ne dobijo odgovora in ki te spremljajo še dolgo po koncu predstave; vtis, da ti je nekaj ušlo in da se v videnem skriva še marsikaj, kar bi želel odkrivati še enkrat. Ali dvakrat. Ali trikrat … Danes je ob ogledu predstav na žalost nadvse redka želja, da bi blaženost ponovno doživeli. Več
(Katja Čičigoj, Bliss – blaženost nenehnega iskanja smisla umetnosti, SiGledal, 9.9.2010)
Avtorji: Mala Kline, Massimiliano Cuccaro, Leja Jurišić, Vania Rovisco, Petra Veber, Mike Winter
Izvajalci: Primož Bezjak, Leja Jurišić, Mala Kline, Vania Rovisco, Mike Winter, Drago Ivanuša (glasba v živo)
Koncept: Mala Kline
Prostor, kostumi, luč: Petra Veber
Dramaturgija: Simona Semenič
Zvok: Sašo Kalan
Asistent: Anna Nowicka
Tehnični direktor: Andrej Petrovčič
Izvršna producenta: Žiga Predan, Irena Silič
Produkcija: Mala Kline
Koprodukcija: Društvo Pekinpah – Kink Kong, Bunker, Ljubljana, Španski borci/EN-KNAP, Transforma, Maska
Povezave: