Selektorji o Gibanici 2011: Andreja Podrzavnik

Gib je v nas od samega začetka življenja in kot izraz ponuja zelo drugačen potencial komuniciranja, sprejemanja in sočutja kot pa izražanje in razumevanje besede. Mnogokrat se zgodi zdrs, ker so predenj položena napačna pričakovanja. Posledica je pogosta nezadoščenost, tako gledalca kot ustvarjalca, saj pričakujemo, da bo ples komuniciral kot beseda, domet besede poskušamo direktno »prevajati« z dometom giba.

Vedno znova delamo primerjave med plesom in tekstom, med gledališčem in sodobnoplesno umetnostjo. Izrazi, ki jih uporabljamo, kažejo na to, da je primerjava morda še bolj prisotna, kot si predstavljamo. Rečemo, da ples nagovori gledalca. Ne, naj mu pleše, in naj tako ostane.

V Sloveniji je situacija na sodobnoplesnem področju po eni strani zelo obetavna in navdušujoča, po drugi strani pa manjka vzajemnosti. Imamo veliko nove produkcije, ki pa se skozi ponovitve premalo nadgrajuje in jo prehitro zamenjajo nove predstave. Obenem pa ni prave producentske infrastrukture, ki bi ustvarjalcu dajala stabilne temelje za razvoj tako lastnega umetniškega izraza kot za njegovo lansiranje v širši družbeni kontekst. Tako se ustvarjalec večinoma ukvarja z neustvarjanjem oziroma porabi ogromno energije in časa (za kar seveda ni plačan), da vsaj približno postavi praktičen okvir svojemu ustvarjanju.

Tu pridem do svojega selektorskega dela, kjer sem spoznala še nekaj problematike, ki bi lahko služila v prihodnjih edicijah festivala kot odskočna deska za nadgradnjo strukture festivala. Prvi in najbolj očiten problem, s katerim sem se soočala, je, da je bilo treba vsa prijavljena dela urediti v en program, ki je bil po velikosti že vnaprej začrtan kot nekakšen okvir izbora. Težavno, mestoma celo nemogoče, je upoštevati enotne kriterije za vse predstave, kar po mojem nakazuje na potrebo po nadgradnji festivala v prihodnjih edicijah oziroma po njegovi razdelitvi v več enakovrednih poglavij (mlajši, starejši, večje, manjše produkcije ...).

Osebno pa sem tudi proti prenatrpanemu programu. Verjamem, da je vsakršen poskus prehiteti čas v veliko škodo predstavljenim delom in tu se mi poraja vprašanje, kaj in za koga je Gibanica.

Na tem mestu naj izkoristim priložnost za kratek hvalospev slovenskim sodobnoplesnim ustvarjalcem.

Plesni ustvarjalci so tip ustvarjalcev, za katere si upam trditi, da so najbolj sposobni suvereno delovati v zapletenih, eksperimentalnih fazah ustvarajanja, in da imajo neverjetno vztrajnost, ne samo fizično, pač pa tudi preživetveno. Izvajalci in ustvarjalci (večinoma gre za iste osebe) imajo zelo visoko tehnično znanje, a je v nekaterih primerih to zamenjano za vsebino, ne pa razumljeno kot medij, ki služi samo kot kanal za izražanje.

Uprizoritvena dela, ki padejo pod okrilje sodobnoplesnih stvaritev, so nepogrešljivega pomena, saj gledalca premaknejo in se ga dotaknejo na svojstven način ter poglabljajo možnosti človeške komunikacije in razumevanja. Od gledalca zahtevajo kar največjo odprtost, tako do vsebine kot do medija, s katerim je ta izražena. In ker danes skoraj nobena predstava ni enomedijska, pač pa so vse večmedijske, so vnaprej izgrajena pričakovanja in prehitri zaključki v definicijah lahko razlog, da je gledalec opeharjen za doživetje tega, kar je ponujeno.

Strinjam se z mislijo svojega dolgoletnega sodelavca, da je tekmovanje v umetnosti oziroma objektivno odločanje, kdo je boljši, kdo je izbran, kdo je prvi in kdo drugi, nesmiselno. Mestoma je stvar jasna, še pogosteje pa je odločitev zelo težka. Mnogokrat sem slišala to floskulo – »težko smo se odločili« – in zdela se mi je izpeta in za lase privlečena. Zdaj, ko z izkušnjo selekcije za letošnji program festivala Gibanica prihajam do iste floskule, pa jo razumem popolnoma drugače.

Težko bi rekla, da naš izbor objektivno kaže, kaj ima Slovenija najboljšega ponuditi na področju sodobnega plesa, bolj mislim, da gre za subjektiven izbor, za katerega smo se odločili trije selektorji. Naj to ne bo opravičilo, pač pa spodbuda in povabilo gledalcu, da poleg odličnega programa letošnje Gibanice obišče in doživi tudi druge predstave tako mlajših kot starejših avtorjev.