Posvet Gibanice: Problem institucionalizacije sodobnega plesa ostaja odprt

Po besedah Širce prav institucionalizacija poleg "zidovja" terja največji premik. Prostori za plesno dejavnost so začasno zagotovljeni v okviru Španskih borcev, kar pa, kot je poudarila, ne predstavlja celostne rešitve.

Posveta so se udeležili predstavniki ministrstva za kulturo, European Dancehouse Network, nevladnih organizacij ter umetniki in producenti sodobnega plesa. Moderator posveta Rok Vevar je na kratko predstavil zgodovino slovenskega sodobnega plesa, ki se, kot je poudaril, lahko pohvali z 80-letno tradicijo. Poseben razmah je sodobni ples doživel v 60. letih zaradi pojava novega medija televizije, predvsem v zadnjih treh dekadah pa "smo priča velikemu razmahu plesne produkcije", je dodal.

Tudi selektorica letošnje Gibanice Andreja Podrzavnik je bila presenečena nad bogato produkcijo sodobnega plesa. Kot je dejala, ji je oblikovanje splošnega kriterija za izbor predstav letošnjega sodobnoplesnega festivala, glede na starost izvajalcev in velikost produkcij, predstavljalo velik izziv.

Po besedah druge selektorice festivala Gibanica Virve Sutinen iz Stockholma imamo v Sloveniji veliko "undergrounda", ki je na scenah mnogih drugih držav večinoma izkoreninjen. To se ji zdi zanimivo, obenem pa ji poraja vprašanje, ali je alternativa dejanska želja umetnikov ali se za njo skrivajo drugi dejavniki, kot je denimo pomanjkanje denarja.

Avtorji nacionalnega programa za kulturo 2008-2011 so med drugim ugotovili, da sodobnoplesna praksa potrebuje institucionalni okvir, ki si ga že dolga leta želi doseči. Leta 2009 je ministrstvo za kulturo sklicalo komisijo strokovnjakov in praktikov, ki so skupaj z uslužbenci ministrstva izvedli več raziskav in pripravili predlog ustanovnega akta za Slovenski plesni center.

Predstavnica ekspertne skupine Katja Praznik je opozorila na nizka sredstva, namenjena za institucionalizacijo, ki znašajo 800.000 evrov. Ta znesek ne pokrije vseh aspektov institucionalizacije, ki med drugim predvideva postavitev plesnega centra. Člani ekspertne skupine opozarjajo tudi na samovoljnost ministrstva za kulturo, ki se je samo odločilo za obliko javnega zavoda, čeprav so bile v igri še tri institucionalne oblike, pogrešali pa so tudi več konkretnih informacij ministrstva o realizaciji procesa.

Po besedah državnega sekretarja Stojana Pelka ključno težavo predstavljajo sredstva, vendar kljub temu ostaja optimističen. Rešitve ne vidi v konfrontaciji, ampak v iskanju najboljših rešitev, in sicer "s tem denarjem, s temi programi in s temi ljudi". Sredstva v višini 800.000 evrov na leto v dveh letih prerastejo na milijon in pol, kar pa je že znesek, s katerim se da nekaj storiti, je prepričan. V dveh do treh letih pa upa, da jim bo s pomočjo Mestne občine Ljubljana uspelo postaviti center za sodobni ples.