od leta 2003 so se vsako drugo leto v februarju odvijali festivalski jagodni izbori produkcije sodobnega plesa v Sloveniji, letos prihaja na vrsto 5. Gibanica. Izmed vzhodnoevropskih kulturnih kontekstov ima sodobni ples prav v Sloveniji najdaljšo zgodovino, v zadnjih štirih desetletjih pa je njegova produkcija s kvalitativnimi vzponi in padci še posebej rapidno narasla. In še vedno rase. Četudi njegovi gledalci in ustvarjalci nismo vselej enako zadovoljni z njim, moramo ugotoviti, da je sodobni ples v Sloveniji v zadnjih osmih desetletjih kot serija naključij in načrtov, tajnosti in vztrajnosti uspel nastajati iz modernosti, avantgardnosti in sodobnosti umetniških kontekstov, zato ga je mogoče identificirati tudi kot nekakšnega impulzivnega odzivnika na čase, ki jim pripada. Ko se leta 2011 ozremo po sodobnoplesni produkciji, ni mogoče ignorirati dejstva, da je sodobni ples v Sloveniji zbir izjemno širokega spektra različnih estetskih naziranj in zato nikakor monoliten estetski fenomen. Ustvarjajo ga umetniki različnih zgodb, pogledov in prepričanj, zato ga je morda kdaj tudi težko predstavljati kot zbir zgodb iz enega samega polja. Umetniški odbor bi se na tem mestu rad zahvalil selektorjem Andreji Podrzavnik, Blažu Lukanu in Virve Sutinen, saj so po našem prepričanju opravili kvalitetno, odgovorno in težko delo.
Aktualen umetniški odbor je bil za organizacijo in reformo festivala Gibanica izvoljen pred dvema letoma. Dela smo se lotili odgovorno in ambiciozno. Ocenili smo, da umetniki, ki ustvarjajo sodobni ples v Sloveniji, potrebujejo več razumevanja in prepoznavnosti tudi v domačem kulturnem kontekstu. Saj ne, da bi bila gostovanja v tujini za predstave domačega sodobnega plesa nepomembna, a zdi se nam nesprejemljivo, da naših najpreproznavnejših koreografskih imen domače kulturno okolje praktično ne pozna. Odločili smo se to spremeniti. Tudi zato, ker se vse več sodobnoplesne produkcije ustvarja izven Ljubljane, ki ostaja osrednji produkcijski center. Zato smo enako mero pozornosti poleg festivalske platforme namenili tudi »Slovenski plesni mreži«, ki bo od leta 2013 začela skrbeti, da bodo domače sodobnoplesne predstave videli tudi gledalci izven Ljubljane in da bomo nad sodobnoplesno produkcijo iz drugih mest dobili pregled tudi v Ljubljani. Za vzpostavitev takšne mreže smo dobili jeseni 2010 tudi sredstva Ministrstva za javno upravo (Evropskega socialnega sklada) in si s tem v resnici vzpostavili pogoje za reformo festivala. Umetniški odbor Gibanice meni, da je format nacionalnih platform na področju scenskih umetnosti za mednarodne produkcijsko-programske mreže vse manj zanimiv in da bi bilo potrebno zastaviti za promocijo sodobnega plesa v mednarodnem kontekstu nekolikanj drugačne strategije. Menimo, da bi nam lahko z uspešnim modelom »Slovenske plesne mreže« uspelo ustvariti tudi drugačen tip sejemskega festivala. V dnevih letošnje Gibanice, pa seveda tudi v mesecih po njej, bi si vse te naše zamisli in predloge želeli, dragi partnerji, skupaj z vami premisliti.
Želimo vam obilo užitkov v našem skupnem plesnem prazniku,