Čakalnica železniške postaje. Prostor odhodov in prihodov, naključnih in ključnih srečanj. Lik Starca nas v uvodnem dialogu opozori, kako so železniške postaje, peroni in vlaki samo zbirne točke trenutkov mimobežnosti in kako so te točke prazne, če jih ne naselimo ljudje. In kaj se zgodi, ko jih naselimo? Naše zgodbe, čudnosti, absurdnosti in sprevrženosti trčijo med seboj in se razlezejo po vseh nas. In tako tudi v besedilu Slastni mrlič trči devet likov.
Večplastna metaforična drama, ki na domiseln način postavi na eno stran posameznika – Neznanca – ter na drugo stran kolektiv in zariše odnos med njima. Lik neznanca pravzaprav ni lik; nima namreč lastne identitete in zdi se, kot da še sam ne ve, kdo in kaj pravzaprav je. Zato pa le-to namesto njega vedo vsi drugi – zanje predstavlja prazno platno, kamor preslikavajo vse svoje frustracije, fantazije, sprevrženosti ... A kaj se zgodi, ko se ravno ta Neznanec zaradi neznosnosti obesi na stranišču?
Matjaž Zupančič nas skozi humorne in absurdne (pa vendar ne plehke) situacije brez težav zapelje v cikel “već viđenih” kratkih dogodkov, v katerih se znajdejo tako liki kot mi, bralci. Z veseljem priporočam v branje, pa en velik bravo za tole simpatično štafeto!
Povezava: Slastni mrlič